Pošiljam pobudo za manj trganja cvetja v naravi in vse lepo pozdravljam.
Danes, 4.2.2007, (ob moji 28 letnici samostojnosti), smo preživeli čudovito nedeljo. Lepemu vremenu botruje še prebujajoča se narava, v kateri je že vsepolno s znanilcev pomladi: teloha, zvončkov, trobentic, jetrnika in drugih pomladnih cvetlic.
Mnogi znamo naravo občudovati in morda odkopljemo le eno, dve ali tri cvetlice, ter jih presadimo v posodo z zemljo, katero prekrijemo z mahom in tako živo stvar prenesemo k sebi domov ali na delovno mesto. Po mesecu ali več, ko odcveti pa jih presadimo v vrt in tako žive vrnemo nazaj v naravo.
Se pa še vedno najdejo tudi take in taki, ki nimajo občutka za zdravo pamet in natrgajo cele šope cvetja, katero oveni že na poti do doma. Če pa ga jim uspe prinesti domov, je po dnevu ali dveh že v smeteh.
Ja tudi to je pokazatelj (ne)razumnega odnosa do okolja in ne nazadnje tudi do sočloveka. K temu dodajam le to, da se lahko vsak marsikaj nauči tudi od živali. Te imajo pa čeprav nimajo duše in vesti, jasno mero, za razliko od nekaterih ljudi, ki na mnogih področjih kar tekmujejo v svoji objesnosti. K temu jih žal, napeljuje tudi sedanji šolski program in na mnogih področjih tudi javno mnenje.
Zato vabim vse, da razmislimo o teh stvareh in se med seboj dobrohotno opominjajmo, da bodo tudi nepotrgane rastline zunanje znamenje našega spoštovanja prave mere ne le na tem področju, pač pa vsepovsod v življenju in sožitju med ljudmi ter s celotnim stvarstvom.