Matthew Mellen je preko internetne raziskave izvedel študijo na 700 anonimnih posameznikih. Analiziral je stopnjo ekološke ozaveščenosti in "ekološkega obnasanja" (npr. v kolikšni meri prednjači kolesarjenje oziroma pešačenje, napram vožnji z avtomobilom). Ankentiranci so podali izjave o njihovem osebnostnem zadovoljstvu, razvoju in socialnem stanju.
Raziskava je pokazala, da so tisti, ki zivijo bolj ekološko, dosegli vec točk pri subjektivnem ocenjevanju osebnostnega zadovoljstva. Matthew razlozi: "Človeska kultura je postavljena znotraj sveta narave. V preprostih besedah to pomeni, da kar škoduje naravi, škoduje tudi nam. Zdrave in varne človeske družbe potrebujejo zdrave in stabilne ekosisteme."
Glavni pokazatelji ekološkega načina življenja so občutek povezanosti z naravo, ki izboljša zdravje in srečo, vključenost v lokalno skupnost in duhovne vrednote.
Matthew dodaja, da klasična ekonomija predpostavlja povečanje človeške dobrobiti s sorazmernim narastkom potrošnje dobrin, in da je stalna rast materialnih dobrin potrebna za stalno povečanje osebne sreče. Ta studija pa kaze obratno: "Neprestana ekonomska rast je odgovorna za slabšanje okolja in slabše počutje človeka."