Letošnje srečanje uredništva, bralcev in avtorjev Pozitivk v Piramidi 15. decembra je bilo eno najlepših, kar jih je bilo doslej. Bilo je tako prisrčno domače, kot bi se zbrali v skupen dom Pozitivk. Intimno, toplo in osrečujoče je bilo vzdušje ob svečah, novoletnih kresničkah, objemanju ob slovesu starega leta in voščilih z dobrimi željami za naslednje leto 2007. Ob dobri kapljici terana, zakuski in slaščicah smo ugotavljali koliko skritih moči in idej še imamo za ustvarjanje Pozitivk.
Čeprav smo bili v uredništvu pred srečanjem malo zaskrbljeni, kako bo vse skupaj potekalo, ker nismo imeli nič pripravljeno in splanirano, pa tudi pravočasno nismo uspeli rezervirati prostor v zadnjem delu Piramide in smo bili kar v sprednjem, javnem delu, pa je vse skupaj izpadlo zelo spontano in prijetno. Temu je vsekakor botrovalo dejstvo, da so vsi prisotni s seboj prinesli zvrhano mero dobre volje in družabnosti. Tudi lepo število se nas je zbralo.
Novoletno praznovanje pa ni potekalo samo v znamenju odhajajočega leta in prihajajočih novoletnih praznikov, temveč tudi v simboličnem pomenu rojstva in veselja. Alešu se je rodil čudoviti sinko Naj Luka Pevc in čestitali smo mu k srečnemu dogodku ter mu želeli, da zraste v krepkega in zdravega mladeniča po očetovem vzoru.
Zapeli smo Prešernovo »Zdravljico« in nazdravili prihajajočemu letu, ki naj bi povezalo naš prijazen, skromen in dobrohoten narod v prijateljstvu in medsebojnem razumevanju. Humar je pridal: »Boglonej, ker smo prijatlji!«
Na srečanju je Aleš govoril o načrtih Pozitivk in prisrčno pozdravljal tudi nove obiskovalke in obiskovalce. Povedati je treba, da so bile ob letošnjem srečanju v velikem številu zastopane ženske, ki so prav presenečale s svojo iskrivostjo, zgovornostjo in družabnostjo. Zares so te predstavnice ženskega spola olepšale in obogatile večer, moški predstavniki pa so bili blaženi med prikupnimi ženami. Glavni urednik Igor je prejel darilo: »Metlico na brisanje komentarjev« in je bil za darilce neizmerno vesel, saj mu bo gotovo še v pomoč. Seveda ni minilo brez pohval Igorja, Aleša, Nine, Gapeta in ostalih članov ekipe, ki se z vso ustvarjalnostjo in vnemo trudijo, da so Pozitivke naredile »horuk« čez staro vsebinsko in oblikovno zasnovo in zasijale v novi podobi.
Tu je treba omeniti, da je na srečanje kot običajno, prišel tudi ata Metod Humar, alpinist in udeleženec prve naše odprave na Himalajo s svojo soprogo Ado, ki je s svojim globokim glasom recitiral Tatjanino pesem »Okus po ljubezni«.
Mojca Malek Morya nam je pričarala prijetno vzdušje z zvokom kristalnih posod, v katerih je bila voda. Kristalno vodo smo obredno popili in užili vase eliksir naravnih moči z zvoki, ki bodo dvignili naš srčni potencial, da bomo pripravili praznovanje ob 5 obletnici rojstva Pozitivk še bolj slovesno in veselo.
Darinka je občuteno prebrala prispevek Mirana Župančiča o nežnosti, ki je bil objavljen na Pozitivkah.
Tatjana je po stari navadi tudi nagovorila prisotne in
povedala:
Pred tremi leti in pol sem začela pisati na
Pozitivke in se oddolžila svojemu srcu, da vam dragi prijatelji poklonim del
sebe prek svoje poezije. Čebele so shranjevale stihe v redečo skodelico z napisom
»Poezija« in med se je nabiral. Nabralo se je kar nekaj tega satja, ki je zagledalo
luč sveta v zbirki »Sončevo oko«, in sedaj je na poti nova pesniška zbirka »Gorečke«.
Zgodilo se je, da živimo eden ob drugem, eden z drugim, da se spoznamo in da
se drug od drugega učimo.
Pozitivke so projekt, ki je uspel.
Imajo še otroški obraz, saj so Pozitivke stare komaj pet let. Prav zato so Pozitivke
polne mladostne zagnanosti, hrepenenja in optimizma. So veščina, so trenutek,
so glas bivajočega v nas, so glas trajno nastajajočega. So natančno to, kar
si želimo. Pri Pozitivkah smo zato, ker želimo biti boljši. V Pozitivkah želimo
videti napisano resnico, ki jo lahko beremo in gledamo ob čudovitih Igorjevih
slikah, se ob njej sprostimo, včasih tudi nasmejimo ali razjezimo, če nam kaj
ni prav.
Prav zanimivo je gledati kako izstopamo iz sebe, da bi preniknili v samega sebe, ko iščemo boljši nauk in se ob tem tudi sprašujemo kako pišemo, kaj beremo, kako se odzivamo, kako se med sabo sprejemamo in razumemo.
Edini svetovni zakon je, da Pozitivke so, in bodo ostale na svojih sončnih poteh in obhodih spletnih strani po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja med izseljenci, zato ker to želimo, ker to potrebujemo, ker se za to trudimo in tudi zato, ker si odpuščamo naše medsebojne človeške slabosti in želimo delovati pozitivno.
Pozitivke so sončna ptica svobode,
so sončno potujoče ljudstvo skozi čas,
so krepak, a umirjen korak popotnikov
na zlato ogrnjeni stezi našega življenja.
Pozitivke so sončno ljudstvo, ki nosi s seboj
drobec preteklosti in drobec prihodnosti.
Poglejte pisana krila metuljev, ki obletavajo
en sam cvet - Sončeve Pozitivke.
V uredništvu se vsem prisotnim zahvaljujemo za prijeten večer. Upamo, da nam
Titanic pošlje kakšno fotografijo, kajti Igor je tokrat pozabil doma svoj "službeni"
fotoaparat.
Na snidenje ob peti obletnici Pozitivk nekje v maju.
