Gremo naprej

Iz misli dneva - Dr. Janeza Drnovška. Ali je smiselno to, kar počnemo? Da skušamo dvigovati zavest ljudi in preko tega izboljševati svet? Seveda je. Ali ve kdo za boljši način? Ne verjamem. Med nami je najbrž veliko dvomljivcev. Ne bodo se dali zmotiti v svojem načinu življenja, dojemanja sveta. Ne bodo dvignili zavesti. Ne bodo ustvarjali pozitivne energije. Obtičali bodo, tam kjer so: v svojih sebičnih in omejenih vzorcih razmišljanja in delovanja. Ne bomo jih premaknili. Za njih svet izven njihovega Jaza nima pomena. Kdo bi se še ukvarjal z dobrimi deli, s pravičnostjo, ohranjanjem narave, skrbjo za revne ...To ni za ljudi, ki trdno stojijo na svetu, pravijo. Svet je takšen kot je, kdor več upleni iz njega, je na boljšem. To je svet tekmovanja, borbe, sebičnosti. To je tudi svet sovraštva, borbe za prevlado nad drugimi ljudmi. To je svet poln trpljenja, žalosti in nesreče. Vse to je cena uspeha v tej borbi. Da nekdo dobi nekaj več kot drugi. To je filozofija zmagovalcev, pravijo. Pa so res zmagovalci? Je to zmaga, če živiš na nižjem nivoju zavesti? Da si bolj materialno kot pa duhovno bitje? Da si človek z otopelimi občutki? Ne, to ne more biti zmaga. Tak svet je izgubljen svet . To je svet ljudi, ki ne zmorejo iti naprej, ki ne zmorejo preskoka v svet višje zavesti. Njihov svet je žalosten in prazen. Kako hitro je konec materialnih užitkov. Kako hitro se jih navadimo in nas nič več ne zadovoljujejo. In spet nastopi praznina, ki jo skušamo zapolniti z novimi mašili, a brez uspeha. Na nižjem nivoju zavesti ni poti naprej. Vse se vrti v krogu, kamorkoli greš, se vrneš spet na točko, iz katere si šel. Vse je samo ponavljanje, prazen tek, izpolnitve ni. Je le praznina, je le otopelost. V takšnem svetu je bolje biti poraženec. Bolje je izgubiti in se prečistiti skozi trpljenje. To je vsaj pot naprej, na višje nivoje zavedanja. Ti odpirajo neskončne možnosti izpolnitve. Omogočajo rast, omogočajo pot naprej. Nemogoče jih je primerjati z bornimi užitki sebičnosti in omejene zavesti. Človeku, ki se vzpne nanje, se odpirajo občutki mirnega zavedanja, povezanosti s stvarstvom in drugimi živimi bitji. Ni ga več strah ne jutrišnjega dneva, ne dneva po smrti. Nima več razloga za strah. Ve, da je na pravi poti in da je del skupne vesoljne zavesti. Ta ga vedno bolj prežema in zanj obstaja le pot naprej. Zato zame ni dileme, katero pot izbrati. To je lahko le pot višjega zavedanja. To pa je tudi pot spreminjanja sveta na boljše. To je pot nesebičnosti a hkrati tudi pot sebičnosti. Saj s tem ne pomagamo samo drugim, pač pa tudi sebi. Samemu sebi odpiramo pot miru, varnosti v objemu vesoljne zavesti, katere del vedno bolj postajamo, bolj ko se vzpenjamo po poti zavedanja. Zato, gremo naprej! dr. Janez Drnovšek Vir: www.gibanje.org