Prelij Kitajski zid z zlatom

Jaka, ti nimaš le moči za omare prestavljat, temveč za prestavljatii svet in ljudi na njem kamor "pašejo". Lep pozdrav, si super Tatjana

ljubezen in mir, harmonijo in srečo vsak resnično najde v sebi, da bo lahko iz sebe izhajal navzven. Veliko pa je ljudi in tudi sama sem bila med njimi, da mi je to nekoč moral nekdo povedati. Kdor išče ta najde, a iskanje je lahko včasih predolgo in preboleče. Zakaj nebi olajšali nekomu, ki išče, pot do sebe, do miru v svojem srcu? Vsak mora sam vse narediti, tako iskati, biti voljan sprejeti in nato delati vse sam. Mislim pa, da je prav, da se pove, se človeka usmeri in mu pokaže, da je on stvarnik svojega jutri. Vse ostalo mora narediti sam. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Če pa smo hvaležni nekomu, ki nam je pokazal to pot, smo hvaležni Bogu, saj On nam je poslal človeka in deloval preko njega, da se premaknemo naprej. Ni pomembno, če temu človeku rečemo Mojster, Prijatelj, Ljubezen, Guru... ko ga prerastemo, gremo naprej in smo mu hvaležni. Pozdravljeni vsi, ki ste odprtega srca in cenite ljubezen ne glede od kod je prišla. Melita

Pozdravljena Melita, se popolnoma strinjam s teboj, v tistem delu, ki govori o ljubezni. Vendar zakaj bi bil tisti, ki ti pokaže pot prav nekdo, ki si ga sam nisi izbral, temveč je to tisti, ki te hoče posedovati. Jaz bi rekla, da človek lahko sreča v življenju le človeka. Gre za srečanja človeka s ČLOVEKOM in ne za srečanje z "Mojstrom", ki pa ne dopusti človeka rasti iz sebe, temveč prenaša sebe in svojo voljo v drugega. Zame je to manipulacija, ki jo ne morem poimenovati ljubezen. To je tako, kot so včasih "Mojstri" totalitarizma prali pamet in prenašali na ljudi enoumje. Ti ljudje so doživeli anestezijo duha, ki se jo še danes ne morejo zlepa otresti. Duh mora rasti svoje svobodno življenje, razvijati se mora svobodno. Tej človekovi skrivnosti, ki jo človek spoznava v sebi, bi se lahko reklo Bog in ne "Mojster". Bog pa predstavlja popolnost, ki je "Mojster" nikoli ne more doseči. Lahko pa Bog naredi iz človeka, v katerem se razodeva, MOJSTRA samega sebe. Ob stopnjevani frekvenci in jakosti dražljajev tako zvanih običajno vzhodnjaških "Mojstrov", ki jih mrgoli kot listja in trave, ki so si nadeli ta naziv sami mimo kamna modrosti, iz lastnega koristoljubja, brez naziva, ki ga lahko podeli človeku neka šola z verficiranim šolskim programom, človek lahko otopeva in se poleni ne samo njegova misel, ker dobi že vse lažno "prirejeno" in tudi njegov čut za dražljaje same se nezavedno spreminja. Nič posebnega, nič čudnega in skrivnostnega mu ne pomeni on sam, njegova lastna bit, nad čemer bi zastrmel v sebi, se zamislil in razmislil. In tak človek, ki sam nima svojega notranjega spoznavnega dogajanja v sebi in ga dobiva le od zunaj od plitve osebe, lahko postane sam le človek plitvine. Človek, ki duhovno (osebno) živi samo od dražljajev svojega "Mojstra", je zdolgočasen človek, njegovo življenje je proznota, ker si ne dovoli, da bi si sam ustvaril svoj notranji svet, ki je njegova lastna mojstrovina in bogastvo. Gre za odtujenega človeka. Čim močnejši je dražljaj od zunaj, od "Mojstra", tem šibkejši je notranji odgovor. Pride do situacije, ko hoče "Mojster" zasesti mesto Boga v tebi. Takšno stanje prihaja v svojevrstno zasvojenost in hlepoto. Tak človek potem ne zna drugega, kot buljti v svojega "Mojstra", v ekrane, kjer se "Mojster" pojavlja, ne zna več strmeti vase, se spoznavati v širših vsebinah duha in vrednot ter ne more doseči višje dimenzije bivanja. Njegova bivanjskost je osiromašena, ker se je v njo naselil nekdo drugi. Iz tega zamotanega kolobarja se človek ne more več izvleči, dogaja se mu kot zasvojenemu alkoholiku. Nazmožnost spoznavati svojo lastno veličino skoz sebe zaradi sprejemanja vsiljenih vplivov od zunaj, je eden od simptomov bolnega človeka. Tu ni razlike med drogo, alkoholom in takšnimi vplivi, kot sem jih zapisala. Eden drugega nadomeščajo. Večina ljudi, ki hrepenijo po družbi "Mojstrov", sodi med družbeno zapostavljene, ker so prikrajšani in razočarani nad alternativami "svobode in enakosti ter pravičnosti", največkrat pa gre za prikrajšanja in frustracije v ljubezni. Raje se odločajo za suženjstvo drugemu kot za lastno svobodo. "Mojstri" pa znajo takšne ljudi spretno izkoriščati. To so socialno in sociološko ganljive ugotovitve. V takih odvisnikih zamrejo svoboda in hrepenenje, kot najvišja človekova vrednota in zapadejo v dolgočasje družbenega življenja, ki ga "tešijo" le še z meditacijo in malikovanjem svojega idola. V takem človeku umira duhovna sila in tak človek postane ujetnik drugega, pogosto nekoga, ki z njim manipulira. Melita, to je moje osebno prepričanje in ga nikomur ne vsiljujem. Sama sem prišla do teh spoznanj. Čutila sem potrebo, da ti odgovorim in da dopolnim tvoj komentar še s svojim gledanjem na stvari. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana

V tebi je tvoj dom, so govorili in govorijo mojstri modrosti, vendar se nikoli ni dalo vstopiti v ta svet notranjih spoznanj, brez plačila, katerega cena je visoka. Nobenih prevar in goljufij, samo imej srce otroka, pa boš lahko vstopil. Zelo drago je, ampak takšna je pač cena. :) Jaka lp --- stojči

Se bom navezal na Tatjanin komentar, ki je povsem na mestu. Nič kolikokrat smo n Pozitivkah obravnavali to žgočo temo "Mojster", ki premnogim na duhovni poti povzroča hude dileme, ne brez razloga. Moje mnenje, ki pa nikakor ni samo moje, je da je naloga mojstrov končana. Kristus je pred dvatisočleti s svojim odrešilnim delom položil Svojo duhovno moč v vsako dušo (iskro duha v duši, seme, ki ga moramo prebuditi). Takrat pa je bila s tem dejanjem naloga pravih mojstrov končana. To so bili inkarnirani božanski poslanci, ki so delovali na zemlji in so na zemljo prinašalo Luč. S intervencijo Kristusa v Jezusu pa je na zemljo prišla Luč sama. Hierarhija tako imenovanih "mojstrov", ki od Kristusovega dela Odrešenja delujejo še naprej, v največjih primerih vodijo vse v hierarhijo Bogu nasprotne moči. To pa so že padla bitja, ki se nočejo, ne želijo vrniti nazaj v dom Boga. Taki "mojstri" Kristusa ( so tudi častne izjeme) ne priznavajo za svojega Odrešenika in tudi ne za sovladarja stavrstva. Mmnogo teh"mojstrov" deluje na zemlji v telesu, a še več jih deluje v onostanstvu Pravi mojstri-sive eminence še pred Kristusom so v popolnosti razvili zavest spoznati pomena dogodka na Golgoti in ga dojeti v sebi. Vsi ti, ki so to dojeli sedaj služijo Kristusu, našemu notrajnemu Jazu v vsaki duši. "Po sadovih njihovega dela jih boste prepoznali". Vsakdo lahko sam preveri učenje in njihovo kvaliteto teh "mojstrov". Če si ogledamo iz bližine učence teh učiteljev vidimo pri mnogih da so ti ljudje brez energije in mnogi celo zelo letargični. Vzrok je v tem, da so pripeti na svojega duhovnega učitelja z močnim elektromagnetnim poljem, ki je vezano na duše v onostranskih svetovih, katere imajo življenjski interes (saj se gre za njihovo biti ali ne biti), da sledilcem-učencem zemeljskega "mojstra" jemljejo DNK energijo, svetlobo. Posledica takega delovanja iz onostranskih svetov skozi "mojstra" se vidi na fiziki teh sledilcev. Tak človek je pogosto pasiven in neredko(so tudi mnoge izjeme) nesposoben za svoje osnovno delo. Svojega učitelja imajo za duhovno popolno bitje, ene celo za Boga. V tem mnogi pretiravajo, ker nimajo zmožnosti razlikovanja duhov, torej preverjanja. Nekateri ti "mojstri" gredo celo tako daleč, da svojim sledilcem rečejo, da jim bodo odvzeli krmo. Tega "mojstra" ni, ki bi ti lahko odvzel karmo. Noben "mojster", "guru" ali kdor koli od smrtnih ljudi nam ne more odvzeti grehe. Grehe prednikov in naše odvzema, odstranjuje edinole Bog po Kristusu Samo Kristusova moč v nas lahko duševno obremenitev spremeni v pozitivno moč. Do tega preobrata pa lahko pride samo takrat, če smo pred tem spoznali lastne napake, jih obžalovali, prosili za odpuščanje le-teh. Običajno učijo taki "mojstri": Ljubimo Boga v sebi, tako uresničujemo najvišje znanje, ki ga vas učim! Eni gredo celo tako daleč, da rečejo: "Nič nimamo od tega, če ljubimo bližnjega, ljubite Boga v sebi. Dovolj je, da vsakdo ljubi svojega Boga v sebi in je vse kar rabi". V tem pa se vidi zelo prefinjen egoizem, ki nima nič z ljubeznijo. Bog je v vsakem človeku. Ljubiti Boga v sebi, ne da bi človek hodil po poti, ki pelje prek bližnjega, je stranpot! Na tak način se ne dobi izkušnje ljubezni, miru in sodelovanja z Bogom. Zato pa se dajejo takim sledilcem tehnike, metode, mantre, da se jih veže na sebe in na hierarhijo v onostranih svetovih. Seveda da "mojstri" govorijo o ljubezni, da je Bog ljubezen, da naj ljubimo svojega bližnjega. Vendar pa ne govorijo o tem, da pot vodi k Bogu edinole prek naših bližnjih, saj je naš najbližji v naši notranjosti, v našem Bistvu, že del nas samih. O tej temi in nevarnostih takega delovanja bi lahko napisali debelo knjigo, a naj bo to dovolj. Kdor razume naj razume! Lep pozdrav vsem in vse dobro, Miran.

Mr 10,15 Resnično, povem vam: "Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« --- stojči

Pozdravljen Jaka, lepo od tebe, a beseda bog se piše z veliko začetnico Bog. Že z zanimanjem čamak na tvoj novi članek. lepo se imej, Miran.

Hvala Jaka za tvoje pozdrave. Ali je tole s Stojčijem paradoji na vzhodne guruje, ali tole resno misliš "pred tvoje noge...oprosti mi za vse grehe...?" lep pozdrav in želim ti vse dobro, Miran.

Miran, če boš pozoren potem boš videl, da jaz ne omenjam nobenih vzhodnih ali severnih gurujev. Prav tako jih ne omenja niti moj članek. To kar edino omenjam je hvaležnost spoznanega. Bodi blagoslovljen. lp. Jaka

Dragi Jaka, čeprav v svojem tekstu ne omenjaš nobenih vzhodnih gurujev, pa je v tekstu izrecno poudarjeno ime Mojster. Če si s tem mislil to kar ti je Tatjana odgovorila s svojim komentarjem, je zadeva povsem na mestu. Tudi sam te v tem podpiram. Ni pa mi povsem jasno, zakaj bi ti "padal pred stopala" Stojana-Stojčija in ga prosil za odpuščanja za"vse grehe...in , ki jih bom še storil"? Je on tvoj Bog, guru, Mojster? Če je, potem te razumem, če ni, zakaj tale cirkus z blagoslovi in stopali? Hvala pa za tvoj blagoslov meni, ki ga od srca sprejemam. želim ti vse dobro, tvoj prijatelj Miran.

Jaka se je samo malo ponorčeval, mu nič ne zamerim. --- stojči

Dragi Jaka, Ti veš, da v tebi nisem nikoli videl, niti ne vidim nobenega greha, saj ti si angel, katerega odlikujejo dobra dela. Naj pred mano nikoli nihče ne pokleka, saj je v življenju človeka vedno le ena oseba, ki je vredna tega in vsak zase ve, kdo je to. Blagoslavljam pa te in te tudi bom, kakor te prosim, da ti blagoslavljaš mene, kajti pravih srčnih želja iz srca, ni nikomur, nikoli preveč in dovolj. :) lp --- stojči

Užaljeni duhovni guruji me spominjajo na zaprisežene 100% presnojedce, ki na skrivaj jedo pico s šunko in sirom!

Ja, je kar res kar praviš MC, hehe. lep pozdrav in vse dobro od Mirana.

Hvala Stojči, ne bi pa imel nič proti, če bi me obiskala kakšna angelska oblika v ženski podobi, hehe. ip Miran.

Pozdravljen Jaka! Dovoli mi, da ti znova citiram tvojo misel: " Da je Mojstrovo darilo tista stvar, katera se te lahko najbolj dotakne, in nenazadnje tudi tista stvar, katere se lahko najbolj dotakneš tudi ti sam." Če si imel pod imenom MOJSTER v mislih človekovo samozavest, da je človek sam postal gospodar svojega značaja, svojega ponosa, svojih odločitev, svojega videnja poti življenja in da si spravil vse te značilnosti na skupni imenovalec in si jih učeno poimenoval "Mojster", da si dal samemu sebi to ime, potem ti zares čestitam! Postal si torej mojster samemu sebi. Izven tebe ne obstaja noben mojster! Prav imaš, pravi mojster je človek sam, ki se dviga iz osamelosti in si odpira pot svojega obstoja. Srečanje človeka s človekom je lahko vir novega rojstva, vendar to srečanje mora biti na relaciji človek napram človeku in ne človek - mojster. Jaz onih mojstrov, ki prodajajo zafrustriranim ljudem lažno samozavest in jim spodbujejo razvoj njihovega ega in jim dajejo lažen občutek pomembnosti, imenujem šarlatane in človeške parazite. Dragi Jaka, teh po svetu kar mrgoli in vsi služijo na račun šibkih in nemočnih. Hvala lepa za takšno samozavest! Praznino, v kateri človek nima več moči, da bi življenje prenašal, ne ozdravi noben "mojster". Noben mojster ne more dati tistega, kar človek sam v sebi nima. Tisto kar pomeni 'biti', si človek sam prigara in prisluži s trdim delom, z vztrajno voljo in notranjo močjo, ki izhaja iz njega samega. Prisiljeni smo iti vase in se preusmeriti, preusmeriti na pot lastne samozavesti, lastnega spoznanja, lastne hoje, s pokončno hrbtenico, verjeti vase in ne pred nikomer poklekati. To je mojstrovina, ki si jo lahko sam izoblikuješ! Jaka, prepričana sem, da tvoja inteligenca in tvoje ozavedanje lastnega jaza sega do globin in da je v tebi takšna lepota, da tu najdeš svojo srečo in odkriješ smisel svojemu mlademu življenju. Zelo sem vesela, da študiraš in pa še za vse druge stvari. Prav humoren si se mi zdel v svojih komentarjih, ko si iz nekaterih stvari naredil parodijo. Tudi humor je včasih človeku potreben. S tem pa si razgradil prav to, o čemer ti jaz govorim. Lep pozdrav Tatjana