Piše: Miha Jensterle Človek je bitje, ki mu je dano sočutiti bolečino okolja, jokati zaradi sočloveka, obžalovati. A dano mu je tudi odpustiti, veseliti se z drugimi, strmeti od začudenja, zaznavati lepoto stvarjenja. In dana nam je, vsem dojenčkom ob rojstvu, tudi svobodna volja, da gremo ‘po svoje’. Da skačemo čez namišljene in zapovedane plotove staršev. Da prerastemo lokalnost in da raziščemo skrivnost ‘sebe‘ oziroma pridemo ‘k sebi’; in postanemo celostna, človečna bitja, prosta urokov in strahu, ustvarjalna v sodelujočem sožitju z okoljem. Pridemo ‘k sebi’? Toda kdo sem jaz? Kdo sem in kako se obnašam, kadar sem ‘pri sebi’, celostno, nerazdvojeno bitje? Ko nimam ‘nasprotja’? In je svet jaz in jaz svet? V letu 2006 želim vsem, celemu svetu, da poruši vse duhovne in materjalne plotove, premaga ekskluzivizem, pride ‘k sebi’ in se končno zjoče ob bolečini, ki jo v svoji ignoranci in aroganci ljudje povzročamo drug drugemu, planetu, samemu sebi. Kajti le solze spremenijo puščavo v rodovitno polje in topove stopijo v pluge… A želim vam tudi dneve polne veselja, ustvarjalne svobode in lepote www.ekorega.net
#Aktualno
V letu 2006 želim ...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1na taksno enostavno vprasanje, kot kdo sem jaz pride tudi enostaven odgovor kot je, jaz sem jaz, sem majhna vendar velika celota vsega, ki lahko preseze vse nam znane fizicne in materijalne sposobnosti, le ce se imam dovolj rad in sprejemam samega sebe takega karsen sem in nic vec in nic manj, saj iz tu izvira prava pozitivna (ljubeca) energija, ki pripomore k sozitju z ostalimi bitji na temu planetu, ki so prav tako kot jaz, mala vendar velika celota vsega. In ne strinjam se z avtorjem, ki pravi da je treba porusiti duhovne zapreke, ne... menim da bi bilo dobro te zapreke podrobno spoznati in na njih graditi, ter ustvarjati nove zapreke, ter tudi njih odkrivati in jih ne premagovati, temvec spoznavati, saj vendar zato smo tudi tu, da zivljenje spoznamo, ne pa da ga resujemo :)
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo