#Zgodbe iz sebe

Žalovanje

titanic1 min branja
Deli zgodbo

Prazniki, ki so sedaj, pomenijo čas, da se spomnimo naših dragih, ki so pokojni, da obudimo spomine na njih, ki smo jih imeli radi in ki jih še nosimo v srcih. Tisto pravo žalovanje ni odvisno od trenutka, ki nam ga drugi določijo, od datuma, ki piše na koledarju ter običajev, ki so predpisani za kulturo v kateri živimo. Žalujemo lahko za svojimi dragimi vedno, ko si jih prikličemo v spomin, ko lepo mislimo o njih ter jim pošiljamo lepe misli, da jim naj bo lepo kjerkoli so. Drage ikebane, čudovite sveče, na dan mrtvih, 1.november, da nas drugi vidijo, da se hvalimo, katera ikebana je naša in koliko smo plačali za njo, oh grozno, žaljivo do tistih, katere naj bi spoštovali.

Prejšnji članek na to temo

Čas za žalost

Komentarji

4 komentarji

Nan
"Drage ikebane, čudovite sveče..."
..........

Jaz opazim samo lepe grobnice.
Danilo1
Brezizrazen mimohod

Je cvetela roža za spomine,
svečana sveča pa napis prebrala
in čakala na obraze brez vsebine.
Vklesana skala je v žalosti obstala.

Spomin spomina bolečine,
tako resen in previden,
sreneveda se, kako pereč je
brezizrazen mimohod črnine.

Še več kot to, da si neviden,
ti pove pogled obraza brez vsebine,
še mnogo, mnogo več kot to,
da si neviden.

Brezizrazen mimohod črnine,
spreneveda se kako pereč je,
tako resen in previden,
spomin spomina bolečine.

Vklesana skala je v žalosti obstala
in čakala na obraze brez vsebine...
svečana sveča pa napis prebrala:
"Je cvetela roža za spomine."

danilo
AnaH
V pozabo so šle Jezusove besede: "Naj se z mrtvimi ukvarjajo duhovno mrtvi."

Nekaj je videz, drugo pa oproščanje živim in mrtvim.