Afirmacije za obilje

O denarju povejmo še malo drugače: Človek se postopno spreminja v številke in na konici novodobnega človekovega načrtovanja je z veliko začetnico zapisano: DENAR JE SVETA VLADAR. Zunanji uspeh zahteva številke in sicer številke, ki izražajo količine denarja. Človek je razpolovil samega sebe, njegov "jaz" in druga polovica njegovega jaza je postala "antijaz", ki običajno požira še prvo polovico "jaza". Ta drugi jaz: "požiralec človekovega jaza" je zunaj naravnega osebnega jaza, denar se ima za človeka, ki vlada. Denar dela ex opere operanto, sam od sebe. Denar dela denar in denar stopi v funkcijo človeka. Denar ne pozna nobene odgovornosti, nobenih čustvenih in vrednostnih procesov, ne razlikuje resnice od neresnice, njegova logika ni opredeljena z vrednotami in dopušča zlo. Denar vstopa s svojo funkcijo v brezsmiselnost in ne dopušča človeku, da bi odgovarjal za delo, ki ga opravlja denar. Denar postaja misleči stroj in ustavlja v človeku ustvarjalno misel ter deluje po svoji logiki in denarju je tuja vsaka prihodnost človeka. Denar ne občuti odgovornosti in ne kesanja. Če je njegov lastnik neozdravljivo bolan in če umre je denarju vseeno, prešel bo kot prostitutka iz ene roke v drugo. V smisel življenja je torej človek vnesel denar, ki namesto njega opravlja človekove funkcije in človek izgublja svoj zavestni jaz, da naredi svoj duhovni samomor in denar vstopi na njegovo mesto. Denar in ne človek usodno odgovarja na vsa življenjska vprašanja. Z denarjem je tako kot s strojem, da je možno simulirati samo linearno binarno racionalno logiko, ki zadeva nakup in prodajo, ne pa večdimenzionalno logiko emocionalnega vrednotenje in osmišljevanja obstoja človeštva. Denar nič ne ve za rojstvo bogatega dediča in ne za njegovo smrt, ne ve za smisel svoje antiinteligence, da lahko povzroči zlo od proizvodnje orožja, onesnaževanja okolja do vojn. Denar je kot papiga, govori le v številkah, ki se preštevajo, seštevajo in odštevajo. Ko doseže krivulja bogatina vrh, začne krivulja upadati. Denar ne more nikoli izraziti vrednostne emocionalne strani človeka, nikoli ne more povedati kakšna osebnost je njegov gospodar in ali je v rokah butca ali pametnega človeka. Denar ne dopušča človeku samozavesti z zadostno stopnjo notranje osebne prostosti pri samoodločanju o njegovi namembnosti in porabi. Denar se je izkazal kot antiregulativ v ohranjanju življenjskega ravnovesja. Čim več denarja ljudje imajo, bolj so arogantni, brezčutni, samozadostni, oblastniški, krvoločni, krvi žejni, napadalni, agresivni, bojeviti pri njegovem pridobivanju in pripravljeni na napad, da si ga še več prisvojijo. Denar generira vojne. Obilje denarja še ne pomeni kakovosti življenja. Človek, ki hlepi po denarju je kakor žival, ki voha kri. Sreča in zadovoljstvo človeka prihajata od drugod in vse z denarjem vred se izgublja v kozmičnih daljavah, ko človek dopolni smisel svojega življenja. Afirmacijo za obilje sprejemam z mešanimi občutki. Žeja po denarju se kaj hitro izživi, ko človek denar ima in generira še večjo žejo. Nenadejani denar npr. izžrebanje loto številke sproži presenečenje s smehom in dobro de. Ob obilju denarja uživamo, da si lahko marsikaj privoščimo, vendar denar se nam predstavi vedno z odprtimi dejstvi, on utihne, ko je v tvojih rokah in te spremeni v zazrtega in zaskrbljenega človeka: Kaj bom pa zdaj z njim? Če si moder in notranje ponotranjen ga boš morda dobro obrnil, če si pa butec bo denar naredil iz tebe še večjega butca in še klovna zraven. Najbolj tekne pošteno zaslužen denar, ki služi tvojemu preživetju in preživetju tvoje družine. Stremljenje po denarju ni tisto čustvo, ki ga izražajo duhovno obrani ljudje ob pogledu na lepoto stvarstva in lepoto v človeku. Dovolite iskalcu denarja, da še dlje išče, dokler ne najde pravih biserov in tedaj bo presenečen in bo zastrmel ter bo zavladal na vesoljem s svojim duhom. Tedaj se bo čutil resnično bogat. Dvignimo se nad vsakdanjost denarja, kajti veliko obilja je drugje. Človek je v hoji za denarjem in v hoji za samim seboj. LP Tatjana

Pravjo da je bog tudi najprej sebe ustvaru...:))

Pa tudi, če je to res, se je od takrat marsikaj spremenilo. Duhovno smo se razvili in se še razvijamo. Spoznali smo, da je največje veselje dajanje. Jezus bi rekel: "Tistemu, ki ima, bo še navrženo; tistemu, ki nima, bo še to vzeto". LP

...in vedno ko pre-več (ne)obvladujemo materialno obilje - manj bi ga morali potrebovati... ...večina neozaveščenih res potrebuje afirmacije, ki jih težje psihološko razumevajo, ne optimizirajo, redki osveščeni afirmacije delijo in tolmačijo... ...torej potrebujemo tudi afirmacije za obilje časa, znanja, strpnosti, razumevanja, potrpežljivosti, obvladovanja...