Slab dan

Zaprta v lobanjo svoje pameti sem ob telovadni uri svojega uma padla z višine in se udarila s palico, na katero sem se oprijemala in jo zamenjala s plezalnim drogom. Tedaj so se mi naježili lasje, tudi tisti poganjajoči pod kožo nad mojimi možgani. Segla sem v notranjost žepa, v muzejček konservatorskih strasti in tam našla star obliž, ki je še dovolj držal, da sem si zalepila usta. S stekleničko etra, ki sem jo našla v žepu, sem si pomagala, da sem si anestetizirala rano pod lobanjskim svodom, kajti imela sem zares slab dan, ki me je prešinil kakor mraz sredi tropske vročine.