Seveda, tam kjer je hvaležnost, ne more biti trpljenja. Ko se zavemo kaj imamo, smo hvaležni, ko vemo, da vse kar imamo nam je dano po božji volji, zato ne moremo nič izgubiti.
Človeška ego miselnost pa je taka, da hoče vedno več, vedno nekaj drugega kar dobi, tako, da ni nikoli zadovoljna. Takrat je nesrečna. Ko se pa zave, da vse kar človek ima je božja milost in, da je zato lahko hvaležen, izgine vsaka bolečina, trpljenje in nezadovoljstvo. Tako ne izgublja človek življenjske energije za stvari, ki so nepotrebne ampak dobi energije s hvaležnostjo še več.
Hvala za lepo misel, da jo bomo gledali in se spominjali vsak dan. Vsak dan bomo imeli priložnost biti hvaležni za to kar imamo.
lp Titanic
J
jaka
Stojan takole bom rekel;
Kljub temu, da si prepotoval že skoraj ves svet,
mislim, da bi tvoj odgovor na vprašanje hvaležnosti
bil zelo preprost, zelo vsakdanji in zelo blizu današnjemu
človeku.
- Bolj preprost od najpreprostejše stvari katere pozna danes človek.
- Bolj vsakdanji od najbolj vsakdanje stvari kar se jih pozna.
- In bolj bližji od vseh stvari za katere danes misli človek, da so mu najbližje.
To je ta fenomen hvaležnosti, ki me nagovarja preko tvoje
čudovite misli in mi ne da spati.
SS
Stoyan Svet Odgovor na komentar: jaka
Dragi Jaka,
Hvala ti za tvoj lep komentar. :)
Ko boš v srcu zbral dovolj hvaležnosti,
boš kadarkoli boš hotel,
lahko mirno zaspal kot angel.
Da ne rečem celo,
da boš lahko zaspal kdaj tudi takrat,
ko boš hotel celo ostati buden. :)
Na splošno je trpljenje
posledica
pomanjkanja hvaležnosti,
In pomanjkanje hvaležnosti,
je spet posledica
človekove nevednosti,
skrata če bi bil jaz vedež,
ne bi bil revež,
pravi že star pregovor. :)
lp
---
stojči