Mladenič premožnih staršev, ki je preizkusil v življenju vse radosti, ki mu jih je nudilo življenje, vse od lepih žensk do vseh vrst drog, se je neke noči proti jutru, ko je odhajal iz neke diskoteke odločil, da konča svoje bedno življenje, kajti itak se mu je zdelo že povsem prazno in hudo dolgočasno. Nameraval se je vreči v mestno reko, kajti mladenič ni znal plavati. Ko se je tako v mislih odsotno ob prvem jutranjem svitu po klancu navzdol približeval reki, ga je zmotil glas: »Kaj ni lep dan«??? Pogledal je v smeri glasu in opazil na invalidskem vozičku starčka brez nog, ki se je veselega obraza trudil priti po klancu navzgor. Starček ga je prosil, če mu mladenič lahko pomaga, potisniti ga do vrha klanca. »Pa ja« je odvrnil mladenič in potisnil starca, do vrha klanca. Starček je bil neznansko vesel njegove pomoči in mu je hvaležno rekel: » Tako dober si, hvala ti za tvojo prijaznost in pomoč.« »Saj ni bilo nič,« je zamahnil z roko mladenič in nadaljeval svojo pot navzdol proti reki. Med potjo ga je prešinila misel: » Ta starček je brez nog, pa se tako veseli življenja, jaz pa sem mlad in zdrav, pa mi je moje življenje ena sama beda, le kaj je narobe z mano?« V tistem trenutku je spoznal svoje poslanstvo, poslanstvo pomaganja ljudem in da v tem svojem pomaganju drugim lahko pomaga tudi sebi. V tistem trenutku je tudi opustil svojo noro idejo o končanju svojega življenja. Samo štiri prijazne besede starca so fantu rešile življenje. Mladenič se je odločil, da najde tega dobrodušnega starca, ki mu je s svojim zgledom veselja do življenja rešil življenje. Spraševal je vsepovsod v okolju njunega srečanja, če kdo morda pozna kakega starčka na invalidskem vozičku, vendar so vsi prebivalci tega okoliša zatrjevali, da tam niti ni, niti ne živi kak invalid brez nog. Mladenič je razmišljal, če je starček vedel, da mu je s svojim zgledom rešil življenje. Ja, starček je vedel, glas njegovega srca, ga je prav zanj pripeljal takrat tja. Tudi tvoje prijazne besede lahko neki, tebi povsem neznani osebi, rešijo tudi življenje. Tvoje neprijazne besede, pa naj raje ostanejo na tvojem »podstrešju«, glede na dejstvo, da poznaš zakon akcije in reakcije, ali kakor pravi pregovor: vse se plača, vse se vrača. Tudi sam sem poslušal glas svojega srca, ki mi je naročilo, naj posebej zate napišem tole sporočilo. :) Tudi ti lahko poslušaš glas svojega srca in tvoje sporočilo bo lahko pomagalo tebi in še komu, znotraj sebe premakniti se naprej. :) Amen stojči Stojan Svet
#Osebna rast
»Kaj ni lep dan«?

Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Pa je res lep dan :)
iskalec1 napisal si:
"Zakaj rabimo vedeti da smo boljši?
A ne moremo najti srečo brez tega?"
Tvoja sreča
je v tvojem spoznanju
tvojega boljšega,
znotraj tebe. :)
Amen
---
stojči
"...Vsak trpi tako dolgo, dokler ne odpre oči,
in vidi, da imajo drugi večjo bolečino. ..."
Zakaj rabimo vedeti da smo boljši?
A ne moremo najti srečo brez tega?
Lep pozdrav vsem!
Dragi Stojči,
vesela sem, ko preberem spodbudne misli, ki jih pišeš in tak članek lahko spremeni mnogo kateri trenutek, če ne celo življenje. Šele takrat, ko vidimo, da imamo več kot drugi, pa ne znamo tega ceniti in biti hvaležni, začnemo duhovno rasti.
Najprej je spoznanje, da pot obstaja,
potem pa je potovanje, ki traja.
Najprej je bolečina in trpljenje,
potem je sprevid in novo življenje.
Vsak trpi tako dolgo, dokler ne odpre oči,
in vidi, da imajo drugi večjo bolečino.
Vsak trpi tako dolgo dokler ne sliši melodije srca,
in jo neguje vsak dan in je hvaležen, da mu igra.
Lepo te pozdravlja, Titanic
Draga Titanic,
Hvala ti za lep komentarček. :)
lp
---
stojči
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Jaz sem (tudi telo)
