Misel tedna

Spoštovani Ladislav, eden izmed motivov za dobrodelnost je lahko tudi napuh in pomembnost samega sebe, npr. Mercator podvoji vstoto, ki jo zberejo ljudje za potrebne in revne družine. S tem pokaže v javnosti, da se ne odlikuje samo po dobrem poslovanju in kvaliteti svojega blaga, temveč tudi po dobroti. To dviguje ugled podjetja in je dobra ekonomsko propagandna poteza. Običajno pa za dobrimi deli stoji dobrota, človek je vedno nekje vmes med obema stvarnostima - dobroto in lastnimi pričakovanji, ki naj bi mu jih njegova dobrota na nek način vrnila z dobroto in pozornostjo. Nikar mi ne reci Ladislav, da dobrota, ki jo izkazuješ svojemu sinu z levico, nima tudi desnice, ki prosi in rada sprejema njegovo naklonjenost in ljubezen. Morda je edina ljubezen, ki je brezpogojna, ljubezen matere do svojega otroka pa tudi ne vselej. Strmljenje za bojšim jazom in pričakovanji, da bo tudi svet boljši s tabo, so vedno na istih tirnicah. Dobroto razdajaš, ne da bi pričakoval vračilo dobrote tedaj, ko ne potrebuješ nekega vračanja dobrote v tej ali oni obliki. To pa je redkokdaj, vsaj hvaležnost ti dobro de. Običajno se ob dobroti počutimo tako osrečujoči in zadovoljni, da smo drugemu pomagali, da se niti ne spomnimo na svojo potrebo, da bomo od obdarjenca prejeli vsaj hvaležnost. Rast dobrote v človeku je njegova bitna potreba, zato ne bi toliko izpostavljala vprašanja levice ali desnice, ker pri dobroti je vedno prva levica, ki raste na srčni strani. Lep pozdrav Tatjana