#Zgodbe iz sebe

Gobezdalo da je kaj

Stoyan Svet2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Neka nam dobro znana gospa, mi je poslala mail v katerem mi piše, da se ji zdi, da se v svojih pisanjih norčujem iz vernih ljudi??? Zanimivo, da takšne kritike nisem dobil niti od enega samega vernega človeka, nasprotno za pisanje svojih člankov kar naprej dobivam zahvale in pohvale. Zdaj ali je omenjena gospa upravičeno užaljena? Po njenih trditvah izpred kakega pol leta, ko je še trdila, da ni Boga, bi rekel da ne. Ali omenjena užaljenost in njene trditve spoštovane gospe morda izhajajo iz njenih meditacij, ali poglabljanj vase? Nak, po njenih trditvah gospa niti ne meditira, niti se vase poglablja.. Ali omenjena gospa morda kdaj moli? Po njenih trditvah gospa nikoli ne moli. Omenjena gospa trdi, da besedo amen lahko izreka ljudem samo Bog, ki se zaveda njenega pomena..??? Pri tem pa uboga gospa seveda ne ve, da vsak vernik katoliške cerkve pri vsaki molitvi rožnega venca na koncu vsake od petih molitev izreče Amen. Spoštovani gospej sem odpisal, da sam izpolnjujem svoje poslanstvo in da ji priporočam, naj v bodoče pač preskoči moje članke in komentarje, da zato za njo ne bo prav nobene škode. Spoštovana gospa pa mi je v mailu, kjer sem ji omenil svoje poslanstvo odgovorila: »TVOJE POSLANSTVO JE, DA SI NOTORNI BEDAK IN DA BOŠ OSTAL MORALNA BEDA CELO ŽIVLJENJE.«??? Zdaj ne vem, ali je velespoštovana gospa, ko je zgoraj omenjene vrstice pisala bila pijana, ali pa je spoštovano gospo celo obšla taka jasnovidnost, da je lahko videla celo do konca mojega življenja??? Sam spoštovani gospej želim vse najboljše in veliko zdravja saj vem, da je v svojem srcu dobra in ljubeča oseba, a na žalost kljub temu, da nam piše članke o tem: Kakšno moralo Bog pričakuje od nas, je sama še hudo daleč od Boga. Tudi Gospod je na križu dejal: »Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo« tudi sam spoštovani gospej odpuščam prav vsa njena jeznoritila, pleteničila in gobezdala, da je kaj. :) stojči Stojan Svet P.S. Vsaka podobnost z komerkoli med obiskovalci Pozitivk je zgolj naključna.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

11

Igor Petek
Še kratko pojasnilo z moje strani. Tale članek sem objavil, čeprav sem bil v dilemi, ali ga objavit, ali ne. No, ker mi je Stojči omenil, da pa sem objavil članek Sodobni zombi, ki naj bi bil parodija na njega, sem potem objavil tale članek. Hkrati vas vse pozivam, da takšnih člankov v bodoče ne bom več objavljal in hkrati prosim vse obiskovalce foruma, da se vzdržijo vseh žaljivih komentarjev, ker jih bom nemudoma pobrisal. Dokažite, da ste pozitivci. Če se kdorkoli ne strinja z vsebino članka, ki ga pošlje kdo drug ima seveda vso pravico se ne strinjati in v komentarju svoje nestrinjanje podkrepiti z argumenti, nikakor pa ne sme posegati v piscevo osebnost. Tudi komentarji naj bodo v skladu z vsebino članka, torej naj bodo replike člankov. Vse osebne spore pa lahko rešujete preko E-mailov in telefonov. Naj Pozitivke ne bodo poligon za medsebojno obračunavanje na podlagi osebnih sporov. Hvala. Glavni urednik Pozitivk Igor Petek --- Igor
koki
Odgovor na komentar: Igor Petek
EJ, ej, ej, pa ste zavozili "pozitivke", pokazali svoj pravi jaz. To je višek žaljenja bivših prijateljev, ki ste zgolj hvalili drug drugega. Enkrat sem vam to že povedal, pa ste prezrli. Višek sprenevedanja pa je, Stojči, tisti PS, saj vsakdo ve, kdo je tista jeznorita gospa, če je le malo na tekočem s pozitivkami. Menda ti je celo pomagala, ko si se znašel v stiski. Človeško srce in njegov dih, sta mi, kljub kopici besed, ne manj, ampak vedno bolj nerazumljiva. Verjetno ima Miran prav, da koga obsede zli duh. Kot se vidi, bi ga bilo potrebno izganjati kar na več ravneh. Ni lepo, da se vsi po vrsti spravljate na nekoga, ki je malo drugače pomislil. Sicer ne poznam vseh podrobnosti, a malo berem med vrsticami. S takimi negativnimi prispevki se izniči trud, velik trud, ki je bil vložen v toliko pozitivnih člankov. Človek začne dvomiti in v dvomu ni nobene resnice več, nobene potrditve vehamentno zatrjujočih resnic, polresnic, sanjarjen, ugibanj - pa takšno je pač življenje - nas navadnih smrtnikov, verujočih v marsikaj, dokler vrsto domin ne podere zgolj ena nepremišljenost. Eden od kozmični zakonov je tudi odpuščanje, ki pa je najtrši. Ne pozabite nanj! Lep pozdrav vsem, Ladislav! --- Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
miran
Odgovor na komentar: koki
Dragi Koki, hvala za toj komentar, ki je prišel ob pravem časi. Vidiš, doživel si naše kresanje, ki se pač zgodi kot se zgodi. Bom govoril samo v svojem imenu in iz svoge stališča. Sam v celi zadevi nisem neposredni povzročitelj zakona "akcija reakcija". Ko so se zadeve pojavile prvič v lažji obliki"napada" še nisem bil dovolj pozoren,kasneje pa so se zadeve začele stopnjevati sem se poglobil in videl da za tem stojijo duhovne temne sile, ki so dobivale na moči. In nisem takoj odreagiral, saj sem čakal da se bolj razkrijejo; da postanejo bolj "otipljive" in to se je zgodilo. Osebno na mene se je vršil močan pritisk skozi "jezno gospo", katera pa ni v tem smislu nič kriva, saj je bila le uporabljena kot posrednik. Kaj takega se je tudi že meni zgodilo v preteklosi, da sem tako jezno odreagiral do določenih ljudi, a sem kasneje spoznal da sem se ujel v pasti teh duhovnih sil, ki so dobro vedele za takratno mojo šibko točko. To mi je bila dobra šola, da v celotni zadevi nismo sami in da zadeve niso vedno tako preproste ter lahko obvladljive. To danes še kako dobro vem, saj se dnevno srečujem z ljudmi, ki imajo tovrstne težave. Sam nikakor nisem nič osebno užaljen, niti ne mislim, da smo "zavozili" pozitivno energijo na Pozitivkah, čeprav lahko marsikdo tako kot ti, to tudi doživlja. Nasprotno. Za našo gospo bom lepo molil, da bo deležna božje prisotnosti, miru in zavedanja svoje prave duše. Sam sem ji v komentarjih to tudi nakazal. Je pa res, da kdor deluje za blagor skupnosti, pritegne nase sovraštvo tistih, katerih interesov ni upošteval. Sebičnost (ki se lahko skriva zelo zavita) je pač vedno nasprotna duševni veličini, zahteve posameznikov pa pogosto niso združljive z interesi skupnosti. S tem je pač treba računati na poti življenja. Kar se mene osebno tiče, je moj odnos do gospe v moji duši čist in sem z vsem spravljen ter se ograjujem do nadaljnega polemiziranja z njo. Vse ostalo je stvar kogarkoli v tej igri. Niti se nisem ne prej in ne sedaj postavil v vlogo sodnika napak drugih ( sam jih v tem nisem povzročil). Zato , da bi govoril o drugih in se brigal za njihove norosti, čutim toliko potrebe kot za brenčanje muhe ali skakanje opice. Ne čutim tudi zadovoljstva, da bi sodeloval v prepirih, nesoglasjih ali medsebojnih očitkih. Ker ne čutim potrebe, da bi se valjal v blatu, si tudi ne želim zvitosti lisice, hinavščine krokodila ali krvoločnosti volka. Raje se bom dvignil nad te nepomembnosti in norosti. Še naprej pa se bom tukaj na Pozitivkah, kakor tudi sicer v življenju veselil družbe tistih, ki ljubijo resnico in jih obkrožata mir in harmonija duha. Zavedam se, da ni nič hujšega, kot obrekovanje in neiskrenost. Nevednost ni tako nevarna, izvir zla pa sta obrekovanje in neiskrenost. Kajti obrekovalec se vedno veseli, če je našel nekaj, na čem lahko gradi svojo laž, dokler ta ne zraste v ogromno goro. resnica pa je nasprotje laži. Zato se je potrebno držati resnice, ki je kot svetlobni žarek većnega vira dobrega, ki ima moč, da človeka spet spremeni v Božansko bitje. Znano je da neiskreni ne ljubijo resnice. Neumni ne ljubijo resnice. Osebno verjamem v nespremenljivost večnih zakonov in v to, da ima vsak vzrok določeno posledico. Duhovno upanje je trdno prepričanje. Nastane iz poznavanja večnega zakona, ki raste v nas z vero spoznane resnice in, ki se bo izpolnilo. To je spoznanje srca. Prepričan sem, da je to nekaj popolnoma drugega, kot preračunljivo razumsko ravnanje naše mišljenja. Notranja vera, ki sem jo deležen temelji na skali neizpodbitnih resnic in je neomajna. Za vse kar se kaže kot slabo, je skrita kal dobrega in le upati je, da se bo ta kal razvila in se bo slabo spremenilo v dobro. Ni luči brez senc in zla brez dobrega. Toda z našim notranjim uporom temu raste moč. Vendar pa nič ne ovira duhovnega razvoja in rasti duše tako, kot to omejena zavest in sebičen značaj. Zato je naša prva in najpomebnejša naloga, da v sebi premagamo svoj nižji jaz. To je zmaga nad levom, ki je premnoge iskalce na poti že težko poškodoval. Leva ne moremo premagati s silovitim in nepremišljenim napadom, ampak si ga lahko podredimo le s potrpežljivostjo in notranjo močjo. Nasprotnike moramo premagati z dobroto in svoje sovražnike z dejanji odpuščanja. Ne smemo jih zavračati, ampak jim ponudimo žareče oglje ljubezni. s poštovanjem, Miran.
arlena
Odgovor na komentar: miran
DRAGI MOJI PRIJATELJI IN ZNANCI... lep pozdrav in sonček za vse nas... vsi pozabljamo na zakon akcija in reakcija...mar ne Stojči? vedno namreč reagira le naš ego ...ne naše Bistvo... povedala bom le svoje mnenje in se ne bom postavljala na nobeno stran ... vsak mora najprej pri sebi razčistiti s tem , kar ga moti in to , kar ima z nekom , je privatna stvar in ne spada na Pozitivke... tudi če je predstavljeno kot poezija v prozi je zgolj nezmožnost soočanja ali kompromisa na privatni ravni - kje je tu sprejemanje človeka in pravica do drugačnega mišljenja? ja , Stojči ...mir in nemir ne moreta biti hkrati na istem mestu in treba se je odločiti za eno ali drugo in tak način , ki si ga izbral ti , mi pač ni všeč..s humorjem razmišljam kako bi se odzval Buda... ja , nasmehnil bi se in dejal ...tudi to bo minilo... in , Igor ima prav , ko je na to opozoril...iz tega se lahko vsi mi veliko naučimo... ja , Miran , ko se naučimo najprej dobro moliti zase , šele potem lahko molimo za druge,vendar mislim da je potrebno poleg tega tudi še kaj drugega storiti... včasih je treba nekomu , ko je lačen preprosto dati kruh ...ali nekomu preprosto oprostiti ali pa se naučiti tudi včasih molčati ...saj govorimo že itak preveč ... s tem sem mislila predvsem na to ...da so zame dejanja veliko več vredna od tisoč besed, ki se še prerade izgubijo v veter... kako hitro se lahko izgubi napisana ljubeznivost , še vse prepogosto vsi mi doživljamo... nihče ni otok sam zase ...in kaj če sem jaz... ti -in- ti... mi vsi? ali resnično tako hitro pozabljamo? vedno je naša odločitev , kako bomo reagirali ...in kakšen način bomo izbrali... vendar ali se odločamo MI ali naš ego...pa , pitam se , pitam... kakor kdaj in kdor je brez greha ...naj prvi vrže kamen treba bo počasi prerasti te zadeve ali pa kot je dejal Igor ...take stvari urediti tam kjer je potrebno ...v svojem privatnem življenju tako delujejo ljudje , ki so dozoreli in celoviti in ki se ne izogibajo soočanju z vsem kar pride ... tudi meni se je to že dogodilo in nikoli si ne upam reči da se ne bo še kdaj ...a potrudila se bom , da se bo čim manjkrat in tega ne bom dajala v tisk... in vidite ....iz vsake situacije se vedno nekaj naučimo - če se želimo učiti seveda upam , da mi ne boste zamerili in poudarjam da je to moje mišljenje in da se ne postavljam na nobeno stran... ne vidim ne strani in ne bregov , da bi mi bilo potrebno izbirati ...res pa je da ne podpiram ego igric ... raje imam poezijo in čist namen mislim da je ta stran tudi temu namenjena...in se strinjam tudi z Ladislavom hej , Koki , pozdravček zate prav tako pozdravi tudi za vse vas in imejmo se radi ter spoštujmo drug drugega ARELENA
miran
Odgovor na komentar: arlena
Draga Arelena. Lepo je da si se tudi ti oglasila. Glede molitve pri sebi se bom bolj potrudil in se"naučil" bolje moliti"zase". Hvala ti na dobrohotnem namenu. Oprostil sem že s tem, ker nisem osebno nič zameril. Ja, molčati, to pa bom sedaj prakticiral. Hvala, da si me spomnila na to. lep dan, prijatelj Miran
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: miran
saj ne da ne bi verjeli, da je gospejin članek Sodobni zombi bil namenjen nekemu xy uradniku, ki ima globoke oči in ki jo je hipnotiziral, da mu je morala uboga revica celo plačevati račune, naj vseeno končam komentiranje na tale članek kar z gospejinim lastnim komentarjem, ki pravi o svojih pisanjih sledeče in ki pove nam bralcem o njej in njih prav vse in k čemur sam ne bi čisto nič niti dodal, niti čisto nič odvzel: " Zgornje pisanje je navadno jeznoritilo, pleteničilo in gobezdalo, da je kaj. " Škoda da je ta njen čudovit nepozaben komentar z njenega čudovitega nepozabnega članka: Sodobni zombi izginil. :) lp --- stojči
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: miran
Spoštovani gospod Ladislav, Jezus je rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" rekel je celo: "Ljubite svoje sovražnike!" Vsekakor ne moremo reči, da zgoraj omenjena gospa nekoga, ki ga smatra za sodobnega zombija, notornega bedaka, o komer iz komentarja v komentar piše, da so njegova pisanja prazne frazeologije tingl tangl itd niti ne ljubi svojega bližnjega, kaj šele svojega sovražnika. Gospa mi je resnično veliko pomagala pri premagovanju mojih pravnih težav, za kar sem ji velikokrat izrekel zahvalo, tu na pozitivkah in tudi privatno v majlih, gospa mi je celo dala nekaj denarja, ko sem bil v finančni stiski in mi zatrdila, da ji ga ni treba vrniti, vendar ji ga bom povrnil do zadnjega tolarja, to sem si obljubil in obljubo bom tudi držal. Žaljivke itak mnogo več povejo o kulturi in karakterju tistega ki žali, kot pa o tistem, komur so žaljivkke namenjene. Besede žaljivca postanejo hudo prazne in plehke. Branost gospejinih člankov je med njenim žaljenjem drugih in mene močno upadla, čeprav si je gospa verjetno želela ravno obratno. Druga stvar pa je dvoličnost, ali hinavščina, o kateri je Miran že v svojem komentarju pisal in pa seveda resnica in laži. Vzrok gospejinih težav nisem niti jaz niti kdorkoli drug s pozitivk, vzroki za njene žaljivke in njene težave se nahajajo globoko znotraj nje same in dokler se ne bo soočila z njimi bo pač tako kot je. Če hočeš drugega užaliti, boš najprej užaljen sam, če hočeš drugemu povzročiti trpljenje, boš zaradi tega moral najprej trpeti sam, vse po zakomu akcije in reakcije, ali vse kar daješ od sebe dobiš lepo tudi nazaj. Če je gospa s svojim žaljenjem hotela doseči tak namen, ga vsekakor je. PS nisem dodal jaz, ampak ga je dodalo uredništvo, moram pa priznati, da mi je bil pripis uredništva zelo všeč. Tudi zgoraj omenjena gospa mi je ob mojem večkratnem opozorilu njej glede njenega smešnja mene in njenih žaljivih pisarij omenila, da je vsaka podobnost z mano in dogodki povsem slučajna. Tudi sam se pridružujem Miranu in prosim Boga naj spoštovani gospej pomaga pri globljem razumevanju in premagovanju njenih težav. :) PS: Naslov članka sem vzel iz njenega komentarja na njen lasten članek o sodobnem zombiju. lp --- stojči
Tatjana
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
NO, SEDAJ JE GOSPE ŽE DOVOLJ IN UTIHNITE! Gospa nima popolnoma nobenih težav, da bi potrebovala vaše levite, molitve in ocene njene osebnosti. Gospa je pokončna oseba, ki je doštudirala za svoj poklic in si je svoj vsakdanji kruh služila z odgovornim delom v okolju, ki gospo ceni in spoštuje. Gospa se je naučila sklanjati že v osnovni šoli, da ve, da se 3. sklon ne piše "gospej" temveč gospe. V takšne zapletene in psihološko zagatne situacije, kot se tukaj odvijajo se gospa ne namerava spuščati in vključevati s polemikami ter se nanje ne namerava odzivati, ker to odkazuje na bedo duha tistih, ki to neproduktivnost reproducirajo, nekateri bedni se pa želijo pri tem še smejati. In če ste že ves smrad nepredelanih cmokov v vašem želodcu zbruhali vame, vam še to povem, da meni sploh ni do smeha, ker so pozitivke z objavljanjem sluzastih in svetohlinskih prispevkov Stojana Sveta in Mirana Zupančiča, z do konca zguljenimi temami in neprestanim ponavljanjemenih enih in istih floskul, slabo prepisanih iz Prem Rawatovih besedil (Stojan) in nabožnih nerazumljenih spisov (Miran) dosegle kulminacijo na meji psihčno nevzdržnega stanja po Ten-Eju. Pozitivke so zdrknile že tako nizko, da je vprašanje, če bodo "Sončeve pozitivke" sploh še financirane iz javnih sredstev Vlade Republike Slovenije prek Urada za mladino RS za takšno programsko zasnovo, ki nima kritičnega duha in ne formalno pravno urejenih razmerij po zakonu o medijih in se pri vsakem mnenju znajde v neizogibnem tekmovalnem ognju Stojana in Mirana v hvaljenju briljantnih člankov in samozadostnosti enega in drugega, čeprav bi bilo za blaginjo obeh in tudi ljudstva boljše, da bi oba z roko v roki, kot šolarčka odšla na kakšen tečaj slovenskega jezika. Ko tako-le ocenjujem sama pri sebi situacijo, ugotavljam tihi psihološki nagib, ki pa je vendarle očiten, da sta se Stojan in Miran medsebojno tesno interesno povezala proti meni, da ne bi na pozitivkah izgubila, ona dva namreč, svoje neomejene svobode kraljevanja in pisanja vsega, kar jima gre mimo možgan, saj sta opazila, da sem kritičnega duha in takšno osebo je treba diskvalificirati, jo oblatiti in izriniti s pozitivk. Pisati neumnosti o Orwellovem romanu "1984", ne da bi Miran sploh roman prebral in vedel za kaj gre, je totalno zgrešen zadetek v prazno. Dokler sem enega ali drugega podpirala s svojimi komentarji in jima dvigovala bralnost, je bilo vse v redu, sedaj pa Stojan javno podtika kako mi bralnost pada. Na vse to bom dala samo en odgovor: Človek je družbeno bitje, zato je tudi njegova dejavnost družbene narave. Čimbolj je človek civiliziran, tem bolj je človek socializiran in njegovo delovanje ima bolj socialne ali družbene lastnosti, kar pomeni, da ne manipulira z religijo, s poštenostjo, z ljudmi, ne laže in se ne baha. Prispevki Stojana in Mirana so bili deležni moje kritike, zato se z vso močjo svoje ihte zaganjata vame. Zakaj bi se ustvarjala na pozitivkah neka nadzorna instanca posameznikov kritičnega duha, ko je pa tako lepo "bluziti" v svojem samozadovoljstvu in samoobčudovanju svojega hleva in si samozadostno in nekritično dvigovati veljavo in pomembnost visoko v nebo, v tiste dimenzije, kjer vladajo le preroki, jasnovidci in šarlatani zdravilci, ki so svojim nekdanjim prijateljem in tudi bralcem hoteli prerezati čelno loputo in dorsomedialni talamon. Takšni stojijo zunaj življenja. Stautus in položaj daje človeku delo v očeh sveta. Brez dela ni jela. Kako zelo je človekov družbeni ugled in položaj odvisen od dela, je odveč govoriti. Ti Stojan, živiš in funkcioniraš na račun drugih, ker nočeš prijeti za nobeno delo. Zato te ne morem spoštovati in vse tvoje navedbe o sramotenju drugih to samo še podkrepijo, osramotil si pa sebe, ker si natvezil toliko bedarij, ki jih tudi adolescent ne bi izustil. Vsako delo, ki sem se ti ga trudila poiskati, si odklonil. Najboljše bi bilo, da bi bil tiho in doma meditiral in spal do 13 ure popoldan kot kakšen kitajski mandarin z Aladinovo svetilko v roki, pa bi tudi jaz molčala. Ti nisi Lazar, potreben sočutja, temveč lenuh, ki odklanja delo in odgovornost ter izkorišča druge ljudi. To je bil smisel mojega sporočila tebi osebno, ker si se do mene vedel zelo arogantno, prepotentno, domišljavo in izkoriščevalsko, slednje na zelo prefinjen način, ki se ga dolgo nisem zavedala in sem verjela, da si pomoči zares potreben. Jok, brate, samo lenobo sem na tak način podpirala.Človeka moraš naučiti loviti ribe in ne mu dati ribe, pravi pregovor. Prispevek "Sodobni zombi" obravnava odnos šefov aparatčikov (politikov) do podrejenih in se ni mogel nanašati na Stojana Sveta, ker on ni nikoli bil uradnik niti ni imel podrejenih uradnikov pod seboj oziroma funkcije šefa in niti ne spada med politike. Očitno je, da se je sam s svojo psihično držo umestil v to izmišljeno figuro in začel različne polemike, tudi prek emailov in gnjavil na to temo, zato je dobil temu ustrezen odgovor. Sedaj pa utihnite in me pustite na miru. V pozitivke sem vložila veliko naporov in truda. Največjemu lenuhu v Sloveniji, ki bi se lahko vpisal v Giunesovo knjigo, sem tudi pomagala in sedaj imam vaših bedastih "čvekarij" dovolj. Če pa čutite potrebo, se onegavite (svingarite) naprej, do onemoglosti. Prisiljena sem govoriti v takšnem žargonu, ker tudi vidva govorita z menoj v vulgarnem in hinavskem žargonu, dobesedno na bruhanje mi gre, da se ti Miran svetohlinsko glistiš, da boš zame molil. Nehaj se delati norca iz ljudi! Tvojih razpoloženjskih drž in grotesknih kvazi religioznih prismuknjenosti res ne želim imeti pred očmi. Oba vzemita si kakšno leposlovno knjigo v roke in se izobražujta, da ne bosta pisala neumnosti. Na pozitivkah potrebujete Ten-neja in vrč živega apna! Moj odgovor takšen kakršen je, brez dlake na jeziku ste si krvavo pridelali. Hvala za vse debilne komplimetne in ocene. Gobezdalo, da mu ni para si ti Stojan Svet, tvoja svtovno znana in izbrana leksika, sintaksa, ortografija ter zvočnost tvojih poezij odmeva iz holla, kjer pripravi 600 ZDA $ vstopnine, da boš dobil kos brezvrednega papirja v roke, ki bo pozdravil tvoje dušne travme. Gospa
titanic
Dragi Stojči! Takih gobezdal, ki nas srečajo, je veliko. Nekateri si upajo reči, pisati, drugi si tiho mislijo ali opravljajo za našimi hrbti. Sama si mislim: kar naj, če imajo čas gledati mene kako živim, pa se ne strinjajo in imajo o tem neko mnenje. Če imajo čas, da razmišljajo o drugih, kako delajo napake, kako bi se morali spremeniti in delati "drugače", če imajo čas in pogum soditi kaj je prav in kaj ni - kar naj. Jaz sem prepričana, da delam prav, da delam pošteno in dobro, kar si pa drugi o meni mislijo, me ne zanima. vsak ima toliko dela lahko glede sebe, da se, ne da se spremeni, ampak da v svoje življenje vnese več ljubezni, spoštovanja, zadovoljstva, sreče, sprejemanje in razumevanje bolečin drugih, brez da bi jih sprejel na svoje rame. Vsak ima svojo pot in je prav da hodi po njegovi, ki je morda nekoliko bolj ovinkasta od tiste, ki hodi njegov znanec. Vsak mora uporabljati svoj razum, intuicijo in se odločati po svoji volji kar je zanj najbolj prav. Nekdo potrebuje ravno to izkušnjo, ki mu stoji na poti, da preko bolečine spozna, da se je motil, da naslednjič ravna drugače. To se ne da preprečiti. Saj tudi nevernik morda sam ne ve, da je vernik. V nekaj pa verjetno verjame. Morda v sebe? To so zelo ohlapne meje med vernikom in nevernikom zato ne moremo kar nekoga določiti: ti si pa nevernik. Vsak zase najbolj ve, kaj je v času življenja in različnih preizkušenj, ki jih človek sreča, pa se lahko tudi spreminja. Lahko je v otroštvu "vernik", kasneje vidi, da stvari kažejo drugače, kot si je predstavljal in je bil vzgojen od staršev, pa postane "nevernik", na starost ali v zreli dobi pa postane zopet vernik v pravem pomenu besede. Da verjame v nekaj, pa čeprav v sebe. Vsak ima pravico povedati kaj misli, od nas pa je odvisno ali nas neka sodba zaboli, nas prizadane ali razžalosti. Če imamo pred očmi, da so besede, ki jih nekdo reče njegove, saj izhajajo iz njega, nas ne morejo prizadeti, če mi ne želimo. Nič nas ne more prizadeti, če sami to ne dovolimo. Vsi delamo napake, se na njih učimo, če se usmerimo v sebe, v svoje srce kjer prebiva Bog in izhajamo iz tu ven, smo lahko sigurni v sebe, da delamo prav. Vse kar delamo iz ljubezni, kar pokažemo, da smo se naučiti iz ljubezni in kako to interpretiramo, ne more biti slabo. Pot, ki smo jo prehodili in se nekaj naučili prikažemo z besedami, pa je naša izkušnja iz prve roke. To ne more biti narobe. To je največ, kar lahko damo drugim, svojo izkušnjo. Govorimo v prvi osebi ednine, o sebi. Nihče nas ne more žaliti in jeziti, ker se nikogar drugega ne tiče kot nas samih. Zato bi jaz take gospe lepo pozabila, ji morda napisala ljubeče pismo in jo pobožala z žarkom ljubezni, da bo lahko lažje živela in se pogledala v sebe, kaj se skriva v njeni notranjosti. Tako si tudi ti odreagiral in ji dal neprizadet možnost, da spozna sama sebe. Čestitam. Hvala dragi Stojči za članek, saj menim, da bo mnogim odprl oči - predvsem tvoje ravnanje, ki se mi zdi absolutno pohvale vredno. Želim, da bi bilo še več takih ljudi, kot si ti, strpnih in ljubečih, da se na sovraštvo ne odzovejo s sovraštvom, ampak z ljubeznijo, kot to ti znaš. Pozdravlja te, Titanic
opazovalec
Dragi Stojči, Vsaka čast za tekst, pošteno sem se nasmejal. Zdaj bodo zanimive reakcije anonimne gospe. Izzvana je. Ali se bo do konca razkurila, ali bo premagala hudiča v sebi in nama pokazala svojo ljubečo dušo.
miran
Vse čestitke za tvoj članek, ki je zelo poučen za vse na duhovni poti. Všeč mi je tvoja oprostitev tej gospe, ki se ima za "kristjanko", a to v srcu še ni. Kajti če bi bila,ne bi mogla napisati takih hudih besed, kot ti jih je. Praviš da je drugače dobra v srcu..., da je še pred kratkim zanikala Boga, da ne moli, ne meditira...Torej je v lastnem bistvu ateistka, ki se ima za"kristjanko". Ja, človeški intelelekt je še kako sposoben sam sebi sugerirati, da vidi sonce tudi kadar je noč. Če bi bila res v svetlobi in veri, bi morala za tebe moliti Gospoda, da te "potegne ven iz tvoje moralne bede" in da te Bog spremeni"iz notornega bedaka" v modrega normalnega človeka. Kajti dolžnost vsakega kristjana in kristjanke je,da moli za druge osebe. Kadar kristjan-človek vidi druge ljudi v grehu, bolezni, pod vplivom hudega duha-sil teme, mora kristjan zagovovarjati takšne ljudi pri Gospodu in moliti za njih. Na tej točki nam je Jezus Kristus največji vzor. V Janezovem evangeliju, poglavje 17. vidimo prečudovito zaščitno molitev Jezusa za vse tiste, ki mu sledijo (Janez 17, 9-26): da jih zaščiti v svojem Imenu pred tistimi, ki jih preganjajo; da bodo Bogu posvečeni, a ne svetu; da jih zaščiti od satana, hudega; da bodo združeni v ljubezni; da bodo popolni v poslušnosti Njemu in Njegovemu Očetu; Molitev je izraz hrepenenja po Bogu. Kakor je Bog ustvaril človeka na sliko svojo, po svoji duhovni, umski podobi, je človeška želja da išče in najde Boga, ki je Duh Sveti in Resnica. To je povsem naravno. Če le malo pregledamo Jezusovo življenje lahko vidimo, da je bil On človek molitve in da je vedno dajal prednost molitvi ter da je sledil volji Očeta po srečanju z Njim v molitvi. Duhovnost se razvija z molitvijo, modrost in znanje pa se pridobiva z branjem Sv. pisem ter razsvetljenih duhovnih ljudi. Pri tvoji gospe pa gre za napad temnih sil, ki so intenzivno delovale skozi njo, ne da bi ona za to kaj vedela. Ta trenutek so izgubile na moči, a verjemi mi, še bodo udarile. Za to gospo je potrebno moliti, da se od nje odvrne te pokvarjene sile ,katere uporabljajo človeka za lastne pokvarjene namene. Ta primer je res poučen; to je eden od mnogih načinov delovanja duhovnih zlobnih sil, ki spretno izkoriščajo vsako najmanjšo šibko točko človeka tu na zemlji. želim ti lep dan, tvoj prijatelj Miran.
Prejšnji članek na to temo

Del iz knjige: Tebi, draga moja mama 1.del