Žarek ljubezni

Življenje se razvija, nas bogati in ker smo ljudje v sobivanju z drugimi ljudmi, se srečujemo, se osrečimo, kaj naučimo in gremo naprej. Z vsakim srečanjem ali druženjem smo bogatejši, vsak odnos nas uči in daje možnosti, da kaj damo, kar imamo. Naj bo ljubezen, mir, sreča, sočutje - damo lahko le kar sami imamo, zato ne obsojajmo drugih in ne pričakujmo od njih, da dobimo nekaj, kar nam ne morejo dati, saj nimajo. Človek, ki je na duhovni poti hodi stalno preko preprek, ovir, bolečin in na podlagi le-teh pride do bogatih spoznanj. Vedno spozna in se nauči kaj novega, da potem lahko tudi drugim posreduje spoznanje, do katerega je prišel. To je ta energija ljubezni, ki mora krožiti med ljudmi v vse smeri in če jo pošljemo od sebe, jo univerzum vrne obogateno nazaj k nam. Mnogokrat se je potrebno le odpreti in dovoliti, da smo ljubljeni, tudi če ni to od osebe, od katere bi mi to želeli. Dobili smo ljubezen in jo moramo spoštovati in biti hvaležni, ker je to darilo. Ravno tako bi bilo prav, da ne izbiramo komu damo in komu ne, saj smo vsi ljudje božja bitja, ki si zaslužijo in so vredna ljubezni. Prav tisti, ki je ni sposoben dati, jo mora dobiti, da jo bo imel in če zaznamo takega človeka v svoji bližini je prav, da mu pošljemo žarek ljubezni, da ogreje njegovo srce. Morda sploh ne ve, da je to mogoče, ker nima izkušenj ali si ne upa odpreti vrat, skozi katere lahko vstopi ljubezen v srce. Morda je bolečina, ki jo je doživel še prevelika, da bi si upal sprejeti ljubezen, ker mu izkušnja pravi, da je lahko spet prizadet. Nesebična ljubezen deluje na daljavo. Po energetskih valovih si lahko zamislimo človeka in mu pošljemo ljubezen, ki se ga bo dotaknila kot prijeten piš vetra. Morda je res prvič ne bo prepoznal, a sčasoma se bo navadil na prijetni občutek, ki ne zahteva nič. Tako bo ljubezen vstopila notri, najprej skozi priprta vrata, nato pa si bo tak človek dovolil, da vrata odpre na stežaj, saj se bo počutil dovolj varnega, ljubečega in polnega ljubezni. S »pravo« ljubeznijo pride tudi zaupanje v Boga, saj on nas varuje in pripravi pravo pot v brezpogojno ljubezen, kjer se ne more zgoditi nič hudega in bolečega, saj nas On varuje. Vse kar se zgodi je prav in tako tudi neboleče. Brezpogojna ljubezen je torej od Boga dana in od Njega tudi vodena. Je ali pa ni. Dobimo jo, ali je ne, imamo jo ali si lahko le domišljamo, vedno pa je brez bolečine in vsemogočna.