Resnično v tvoji miselni odsotnosti,
ne moreš zazanati hvaležnosti,
vendar tvoja miselna prisotnost,
še ne zagotavlja tvoje hvaležnosti.
Za tvojo hvaležnnost so potrebne tri stvari:
1. Ti sam(a),
2. Tvoja pozitivna čustva hvaležnosti,
3. in tisti, ali tista, kateremu je ta tvoja hvaležnost namenjena.
Če je tvoja hvaležnost namenjena tvojemu Stvarniku,
so spet potrebne tri stvari:
1. Ti sam(a),
2. Tvoj sveti dih, ali duh,
3. in tvoje nebeško kraljestvo, ki je seveda znotraj tvojega srca.
Vendar je mnogo boljše biti hvaležen
že samemu svojemu telesu,
ki ti omogoče, da lahko počneš, kar pač počneš,
kot pa ničemur.
Še bolje je biti hvaležen svojemu dihu,
ki te kljub temu,
da mu posvečaš tako malo pozornmosti,
ne zapusti in ti zvesto služi,
kot pa ničemur.
V tvoji hvaležnosti
se skriva vsa tvoja modrost,
vendar se prisiliti v njo,
nikakor ne da. :)
Zame je tudi hvaležnost darilo Boga. :)
In če verjameš ali pa ne,
ti brez Njega niti ne pride. :)
Tako to v samem bistvu je.
lep pozdrav
---
stojči
T
titanic Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Strinjam se s teboj, dragi Stojči!
Hvaležnost je prisotnost tu in zdaj brez časa in prostora.
Hvaležnost Bogu, svojemu telesu ali sočloveku, saj je oboje Stvarnikovo delo.
Hvaležnost povzroča mir in radost,
hvaležnost je krivec za srečo.
Hvaležnost je zavedanje vsega kar je, kar je bilo in kar bo.
T
Tatjana Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Moja hvaležnost Pozitivkam
je bila moja prisotnost.
Tatjana