Misel tedna

Človek ima obrnjene oči navzven, zato vidi prej druge okrog sebe kot sebe znotraj.

Malokdo postane tako spreten mornar, da zna krmariti po svojem notranjem morju, da zna premagovati viharje, krmariti med čermi in po razburkanem morju ter varno pristati v sebi, se po sebi sprehoditi in spoznati vse labirinte svoje osebnosti, opraviti vsa popravila v sebi in se prenovljen vrniti po notranjem morju nazaj v domicilno luko življenja. To je težka pot.

Sestavila: Tatjana Malec

Presojanje samega sebe niti ni potrebno,
dovolj je že razvijanje tistega notranjega občutka,
ki te znotraj sebe podpira
in ti daje tisto notranjo sigurnost,
ki ti daje to neverjetno sposobnost,
da z radostjo sprejmeš sebe
takšen kakršen si.

Sebe boš prepoznal(a)
v zenici svojega očesa,
prepoznal(a) se boš
v svojem najbolj umirjenem dihu,
na dnu svojega srca.

Tam počiva tvoja neizmerna radost,
radost tvoje ljubezni brez razloga,
tvoj izvor veselja samega življenja. :)

---
stojči

Petra!
Resnično imaš prav in povsem se strinjam s teboj
napiši še kakšen članek saj ti bom z veseljem in radostjo dodala komentar.
Pozdravljena bodi lady Lola

Zelo lepa in globoka misel !BRAVO!

STOJCI .... natanko tako ....

v nas samih je vsa prostranost .... zdi se mi da smo kot zrcalo vesolju ... tako mali , nepomembni, tako nic proti vsemu ..pa hkrati v sebi nosimo vse .... skozi zenico ocesa (ali skozi neko natancno doloceno tocko ) zeva zrcalni odsev vesolja v naso najglobjo notranjost .... kot dva trikotnika , ki se stikata v eni sami tocki ... moje spoznanje znotraj priznava in dojema zunaj ... nastane pretok ... zareca tocka - ( beri svetla , ali srecna) , kajti nenadoma zavedajoc se svoje majhnosti , ki nima negativne vrednosti postanem del vsega ... in Vse se mi ponuja v vsej svoji osupljivi velicini ..neskoncnosti