Samo en kotiček vsemirja je,
ki ga lahko popravite,
to ste vi sami.
Aldous Huxley
#Misli in zgodbe
Misel tedna
Skupnost Pozitivk
Komentarji
9Popraviti, spremeniti na bolje, pomeni živeti svoja spoznanja, svojo resnico, kar je temeljni pogoj za dvig zavesti. Samozadostnost, ki se kaže v nespreminjanju je zastoj osebnega - duhovnega razvoja.
Prav imaš. Samozadostnost je duhovna lenoba in se moramo razvijati, vendar ne na silo ampak spontano. S seboj pa naj bomo zadovoljni ker ne moremo biti nekaj že danes, če je v božjem načrtu, da bomo to jutri.
Pozdravček, Titanic
Se strinjam, po Božjem načrtu nenehno dobivamo obilico gradiva s katerim lahko definiramo svoj trenutni jaz sem. Spontan napredek vključuje sprejemanje tega gradiva, prepoznavanje in zaživetje novih spoznaj. Prehitevanje (razvoj na silo) pa je ignoriranje nedovršenosti in osredotočanje na popolnost cilja, ki pa se nam žal odmika. To bi prav tako označil za zastoj.
Ni potrebno, da se popravljamo, saj smo taki kot smo edini in edinstveni. Bog nas rabi take, da smo delček celote, ki jo sestavljamo. Smo tisti delček, ki ne sme manjkati ali biti spremenjen. Torej, če nismo s seboj zadovoljni in se želimo popravljati, nismo zadovoljni z božjim delom.
Svoje edinstvenosti seveda nima nobenga smisla popravljat, saj tudi to lahko počnemo le samosvoj, edinstven način.
Popravlajmo se tako lako le z namenom, da bi bili taki kot si željijo tisti, ki jih imamo za bogove in ki niso nikoli zadovoljni s svojim delom, torej z nami.
---
titud
kako zelo resnično...ČE VEMO KDO SMO ...POTEM TU NI KAJ POPRAVLJATI...
popravljamo lahko le osebnost , skozi katero delujemo...
Arelena
Resnično :)
In to tako,
da se znotraj sebe prepustimo toku življenjske energije,
in se tako naučimo sprejemati Stvarnikova darila,
ki nam jih ves čas le Ta,
kar naprej pošilja. :)
---
stojči
verjetno bi to drzalo , ce bi bili zmozni doseci popolnost ...
ker pa smo ljudje dalec od popolnosti, lahko nekaj popravimo tudi s tem , da se tega zavedamo in se ne obnasamo , kot da vse vemo in znamo ... ( kajti ce sem nekoga nanamerno prizadel..ali naj se samo popravim in tega ne storim naslednjic..ali naj popravim tudi kar sem storil in se opravicim..torej popravim najin odnos? )
popraviti samega sebe je gotovo lepa zelja .. jaz pa bi rekla, da ce smo kaj lahko v tem vsemirju , potem smo lahko mi sami ...
in ko smo mi sami to kar zares cutimo , da smo , ko zacutimo osebno svobodo svojega lastnega obstoja , torej radost, veselje, sreco ( pa naj bo to v katerem koli prepricanju) ... ... smo gotovo natanko tisto kar moramo biti , pa ceprav to drugim ne zveni tako ...
torej strnjena misel mojega razmisljanja : ali vemo kdo smo, da bi se lahko popravljali ?
upam, da ne zveni prevec cudno...vcasih se s stvarmi strinjam , a v meni vzbudijo razmisljanje , ki morda zveni nasprotno in napadalno..a gre le za pogovor :)
..pozdravcek vsem
joj..moj komentar se je pripel na stojcijevega...a kar sem napisala se nanasa na samo misel tedna ..
:)
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo