#Misli in zgodbe

Absolutnost tvoje resnice

Stoyan Svet1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Tako dolgo, dokler je tvoja zavest relativna, ne moreš spoznati absolutnosti resnice. stojči Stojan Svet

Skupnost Pozitivk

Komentarji

12

Tatjana
Dragi Stojči, zavest je relativna, kadar kdo relativizira svoj moralno - etični odnos do tistih postulatov življenja, ki jim pravimo deset božjih zapovedi in predstavljajo temelj, na katerem je človeštvo gradilo svojo civilizacijsko kulturo in etičnost. Naš razvoj in zgodovino duha, ki ga spremlja, spoznamo prek različnih stopnej njegove pojavnosti. Namen tega pa je povzdigniti zavest na stopnjo absolutnega vedenja. Tu nastopi logika ali znanost o ideji, o absolutnem duhu, kakor je ta sam zase in na sebi. Naš duh se prek številnih protislovij in negacij dvigne v višjo enotnost, s katero se začne dogajati razvojna težnja, ki spet poraja protislovja, ki jih človek znova in znova razrešuje in jim daje pomene. Vedno pa trčimo v eno samo nespremenljivo resnico absolutnega, to je ljubezen, ki nikoli ne more spremeniti svojega bistva, lahko se pojavlja samo v različnih oblikah. Čista bit je vsebinsko izpraznjen pojem, vsebino biti dajemo ljudje z vsem kar smo v dobrem in krivdi v človekovi vesti. Naš končni cilj je spoznanje absolutnega duha. To lahko spoznamo le v sebi. Naš cilj je stvarstvo ali narava, katerega sestavni del smo, in naša ideja se je odločila, da se bo svobodno razrešila kot narava. Že stari Hebrejci so učili, da Boga ni mogoče spoznati v dokončni čutno -zaznavni podobi, vendo znova ga odkrivamo in vedno znova nas preseneča. Ljudje hočemo preveč počlovečiti Boga in se premalo zavedamo, da temeljna snov naše vere je samo in nič drugega kot ljubezen, ki pomeni soglasje duha samega s seboj, je torej absolutnost tvoje resnice, kakor je lepota ujemanje duha s fizičnim in duhovnim utelešenjem. Vse to izvira iz naših čustev in vsa lepota človeške duše je sestavljena iz večjega ali manjšega števila predstav, ki imajo eno samo vprašanje v sebi: ali živimo po zakonu ljubezni, ki je edino merilo za absolutnost resnice. Lep pozdrav tebi moj duhovni prijatelj Tatjana
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Tatjana
Tako dolgo dokler boš čutila, da ljubezen enkrat pride in drugič spet gre, bo tvoja ljubezen relativna, vzpodbujala jo bodo le zunanja sprožila. V svoji zamaknjenosti boš našla ljubezni zaklad, ko boš spoznala, da si ti sama njen izvir. Prosim ljubezen, naj se ti odpre ta srca dver. :) Daraga Tatjana, dragi Jaka hvala za vajina prispevka. Narava razuma je, da sanja in naj kar sanja dokler čutim, da se neminljiva absolutnost, znotraj mojega srca nahaja. Ta zemlja bo prešla, ne bo pa prešla tvoja absolutna zavest, ki je vedno bila, je in bo, skrita znotraj globin srca, ki se izraža in utripa, v tvojem notranjem miru in tvojem, ljubezni polnem dihu. :) Čeprav je ljubezen in mir kot absolutna resnica povsod, jo boš najlažje našel v človeških očeh, kot zrcalu duše, našel jo boš v božanskem glasu, ki utripa skozi tvoj in Njegov dih. :) lp --- stojči
jaka
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Dogaja se, da začnemo plačevati blišč roleksa. Kljub temu, da vemo za njegovo sanjskost. Tu vidim trk relativnosti z absolutnim. Nekateri tu slišijo zvok ploskanja ene roke. lp.
Tatjana
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Po absolutnosti resnice o ljubezni človekovi, ki ni absolut ali nikomur odgovorno ravnanje ali ukrepanje, sledi s hrumečo močjo val iztreznjenja, ko človek pride do razsvetljenih vrat in se odgovorno pogovori sam s seboj. Dokler bo človek v sebi čutil, da je ljubezen do samega sebe le grenka jed, ki jo preklada z ene mize na drugo, bo njegova ljubezen do samega sebe le zrelativizirana črka na papirju, trepetajoča, mrzla in osamljena fižolovka, ki nima hrbtenice v oporo, da bi oborodila svoje stročje in obstala. Tedaj bo ta človek spoznal, da je izvir njegovih besed o ljubezni pogoltnil ljubezen do samega sebe v sebe in organi ne dovoljujejo prebave tako použite jedi. Tedaj se človeku morda odpro vrata do srca spoznanja radikalnih kritik in reform, ki postavljajo na preizkušnjo njegovo iskrenost o ljubezni do samega sebe in ne le do mrtvih črk na papirju, ki hočejo biti modrost. Nihče pa nima prave ljubezni v sebi, dokler ne spozna njenega prave obraza. Da enkrat ljubezen je in drugič je ni, je to popolnoma normalno in človeško. Ko na ljubezen pritiska nadstropje iz kamna, se ta ljubezen pogrezne v svoj spanec in obleži kakor mrtva, sredi svojih korenin. Korenine ostanejo in ljubezen spet požene, ko sonce prijazno zasije in si ljubezen do samega sebe gmoto kamov razloži s sebe. Vendar samozadostnot ljubiti ljubezen v sebi, je le ideja o ljubezni, ki je samo surogat srca, ljubiti namišljeno rožo zaužite svetlobe in ne ljubiti sonca, ki ti svojo ljubezen daruje je po mojem mnenju egocentričnost, ki je narava ne pozna in jo tudi moj skromen um ne dojame.
Tatjana
Odgovor na komentar: Tatjana
Modrovanje o modrostih modrovanja (dodatek) Zgornja sodba je reakcija subjekta na gole besede iz mnogih pisav o absolutnosti tvoje resnice ali ljubezni in je lastnost ljubezni do resnice. Sodba, za katero želimo, da ima splošnoveljavni značaj, sploh ne more temeljiti na indiviualni ravni tistega, ki jo piše in ne tistega, ki mu je namenjena, temveč samo tistega ki to resnico v resnici občuti in jo živi v sebi. Poskus kritične analize človekovih zmožnosti za doživetje absolutnosti resnice pa je življenje samo, ki zapisuje svoje rezultate v samo občutenje absolutnosti resnice, ki jo kdo doživi na individualni ravni. T.
govinda
Odgovor na komentar: Tatjana
vsaka naša trenutna resnica ...je že istočasno ...ralativna pozdrav Govinda
miran
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
dragi Stojči, nekje sem našel tale podatek, ne vem če je točen. " MISIJON BOŽANSKE LUČI" ( Divine Light Mission ), verska ločina, ki jo vodi indijski učitelj GURU Maharaj Ji ( gibanje je nastalo leta 1967 ) Njegovi privrženci v Indiji, Evropi in ZDA ga imajo za satguruja, popolnega učitelja in naslednika KRIŠNE, BUDE, KRISTUSA, MOHAMEDA in drugih. Njegovi učenci prejmejo " spoznanje " v obredu ( inicijaciji ), ki jih uvede v skrivne tehnike PREMIŠLJEVANJA. lep pozdrav od prijatelja Mirana. Drži se.
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: miran
Dragi Miran, Modreci pravijo, da pretekli podatki za zdajšnje življenje niso pomembni, ker ne potešijo žeje srca. Kar je pomembno si zelo lepo odgovoril v naslednjem komentarju Tatjani in ti za ta odgovor čestitam. Razum išče razlage in pojasnila in tudi če jih dobi prav vsa, se tvoja duša še vedno ne bo napolnila s Svetiim Duhom. Ampak, da ne bo izgledalo kot da se nekaj izogibam naj ti vseeno odgovorim. Divine Light Mission ali skrajšano DLM je ustanovil že Prem Rawatov oče Hans, ki je kot veš bil tudi sam Guru ustanovljena pa je bila že v dvjsetih letih prejšnjega tisočletja. Misija je služila finančni in ostali podpori širjenja Spoznanja po Indiji, potem pa se je prenesla tudi na Evropo in Ameriko. Že sredi sedemdesetih let je bila ukinjena, nadomestila jo je organizacija Elan Vital, ki finančno pomaga pri širjenju spoznanja v tistih revnih afriških in azijskih deželah, kjer nimajo za to dovolj denarja. Torej tu je en kup netočnih podatkov, ki ne držijo. Maharajiju je popolnoma vseeno za kaj ga kdo ima, to je privatna stvar vsakega posameznika. Sam ga imam za učitelja in prijatelja od katerega se lahko veliko naučim. On zase pravi, da je samo nekdo, ki ti lahko pomaga ponovno odkriti nekaj, kar je že ves čas v tebi. To je vse. Njegove tehnike niso tako skrivne, saj je večina od njih opisana v skoraj vsaki jogijski knjigi tehnik in seveda sploh ne gre za kako premišljevanje, ampak čutenje srca, notranjega mira, pa tudi veselja, radosti in blaženosti. Vse to lahko doživi vsak posameznik doma, ko prakticira njegove tehnike. Je pa res, da stvar ni samo v tehnikah, kar sem že večkrat pojasnil, ampak v cenjenju in hvaležnosti za obstoj in darila, ki jih vsak skozi svoj dih sprejema od Stvarnika. Maharaji nas opominja dragocenosti notranje osredotočenosti in nas opogumlja naj vztrajamo v svojih vsakodnevnih notranjih naporih po notranji uglašenosti in harmoniji. :) Upam, da te je moja razlaga glede tega članka zadovoljila. lep pozdrav in bodi blagoslovljen z Jezusovim Svetim Duhom --- stojči
miran
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
dragi Stojči, hvala za pojasnilo in blagoslov. tvoj prijatelj Miran
miran
Odgovor na komentar: Tatjana
Draga Tatjana, se zelo strinjam s tem kar si napisala. In dodajam. Ni dovolj le nabirati znanje o skrivnostih tresnice. Niti ne smemo ostati pri premišljevanju o vzvišeni notranji podobi, ki jo je sprejelo srce! To je samo začetek. Kajti potem, bo tisti, ki išče odkril drugi svet in se bo podal na pot na svoj lasten in edinstven način, kajti taka je človeška narava. Prebujeno hrepenenje nas lahko na tej poti žene naprej, če pokažemo zanjo dovolj razumevanja. Če temu ni tako, se bomo še naprej odzivali, a bomo morali slediti spiralnemu poteku, ki nas bo končno skzi grenke izkušnje privedel nazaj na edino pot. Pot, na katero se z navdušenjem podamo, pogosto kmalu zapustimo ( meni se je v preteklih letih nekajkrat zgodilo ), če se praktično življenje ne sklada z vzvišenim ciljem. V ječi svojega vsakdanjika zavzame človek način življenja, ki se prilagaja njegovim obveznostim Povsem isto lahko rečemo za nekoga, ki sledi klicu svojega srca. Svoje življenje uredi tako, da njegove dnevne dejavnosti niso ovira za dosego cilja ( tukaj je potrebna prava mera ) h, kateremu teži. Njegove dejavnosti, ki vodijo k notranji prenovi temeljijo na vplivu Svetega Duha, prenavljajoča sila, lahko človeka poveže z njegovim ciljem v življenju s pomočjo besed ali podob. Ta sila nas usposablja, da dosežemo cilj. Brez nje ne moremo storiti nič bistvenega na naši poti življenja. V trenutku pa, ko določen cilj, večnost, začne živeti v našem srcu, se lahko postopoma razkriva misterij VSERAZODETJA. Mnogi veliki pisci, umetniki in znanstveniki so pričali o tem notranjem razvoju. Ko se božanski človek obudi k življenju, se skrito razkrije in notranji človek človek spozna svojega Stvarnika, ki je absolutna resnica. Potem zemeljski obstoj ne vodi več v smrt, temveč postane odskočna deska za večnost. Končni cilj je, vstopiti v večno življenje, v naš pravi dom. lep pozdrav od prijatelja Mirana
jaka
Velikani so tisti, ki živijo in se grejejo z absolutnim. Nekdo je nekoč vprašal mojstra, zakaj več ljudi ni razsvetljenih. Mojster mu je dejal, da to kar bi naj pomenilo dobitek jim pomeni izgubo. Izgubo česa? Izgubo sanj. Pozlačen avto,zlat roleks postanejo pozabljene igrače sredi peskovnika. Da velikani so tisti... Vedno jih je nekaj bilo in vedno jih še nekaj tud bo. Bogu hvala. lp.
Tatjana
Odgovor na komentar: jaka
Dragi Jaka, s svojimi globokimi mislimi znova in znova presenečaš. V tvojem mladem srcu se razrašča plemenita radovednost, ki se pojavlja kot čustvo, ideja in dobra namera in ti zmoreš oblikovati mnogoterost in globino tisih misli, ki jim pravimo absolutnost resnice. Tvoj raziskovalni duh odseva tisto neuklonljivo človečnost, ki ji pravimo ljubezen. Jaz bi za tvoje misli pobirala vstopnino. Ko te berem me navdaja čudovit občutek, pred seboj vidim princa na belem konju s svetovno dušo, ki potuje po svetu in priteguje ljudi s svojo iskreno mislijo. Saj se spomniš tiste zgoddbe o belem konju in princu! Lep pozdrav tebi Jaka tvoja duhovna prijateljica Tatjana
Prejšnji članek na to temo

V objemu žametne suknje