Sonce počasi vabi svetlobo z neba. Večer se mirno plazi skozi borovje v vas. Počivam na ležalniku na terasi. Mir je. V vasi, in v meni tudi. Mačka mi zleze v naročje, me pogleda v oči in tiho zamijavka. Nalahko položim roko na njeno mehko dlako in jo pobožam. Tako počivava. Mačka in jaz. Moja roka nežno polzi po njeni dlaki. Obe uživava. V prijetnem večeru, v božanju, v miru… Všeč mi je občutek gibkega mačjega telesa pod mojo roko. Hvaležna sem ji, da mi dovoli udejaniti mojo potrebo po dotiku in božanju. In pomislim: Katera od naju dveh je tista, ki daje? In katera je tista, ki prejema? In v tihem zaupanju postajava eno z mirom, z večerom, ki se plazi v vas, in z božanjem…
#Zgodbe iz sebe
Tih večer

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Draga Ana,
čudovito in zelo doživeto opisuješ lepote miru, nežnosti, dotikov, božanj ki jih ljudje v svojem življenju tako zelo potrebujemo, v katerih uživamo in ki nam olajšujejo življenje,
Radovedni
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zvezdni utrinek
