Tvoja modrost je

Dragi Stojči, moja prehodnost je moje spoznanje doumeti stvari same po sebi - doumeti sporžilni trenutek, ko te sled sence svetlobe nauči priznavati, gojiti in voditi svetlobne signale srca, ki budijo smisel do življenja. Spoznanje, da slepec uživa sončno svetlobo v njeni toplini, ne da bi mu bilo dano videti, da je vse kar je ustvarjeno zanj ena sama hvalnica življenju, ki stopnjuje njegovo čar in lepoto v nepojasnjeno radost, ima en sam namen. Vse je kakor v letu vrženega kamna. Ko ta doseže višek začne padati in ko pade na zemljo, začne vpijati sončno svetlobo in odigra igro svoje čutnosti in boječe radosti. V bistvu je samo kamen, ki ga je narava že izoblikovala, da se ne more več poljubno oblikovati in spreminjati svoje oblike. Vali se naprej in pusti rasti samega sebe. V moči svoje radosti lahko doseže v višjem pomenu svojo modrost, če praprot, ki raste ob mnjem, spremeni mrtvo kamenino v princa zelenega stvarstva, kamen odene z mahom in dopusti, da vijolica v travi raste ob njem, ne da bi se ga upala rahlo dotakniti. Ve da je ob njej ves tisti del njegove rasti, ki pomeni spoznanje samega sebe. Tatjana