Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev

Šaljive iskrice ! Ne bomo se vtihotapili v tvoj sanjski vrt srca naslade, v tvojo svetlo radost raja, v tvoj breztelesni glas srca. Le kdo te več pozna? Dež naj pada v tvoj s soncem obsijani svet in zlata barva vseh svetnikov naj ražari prostor okrog tebe, da v cerkvi bo žarelo in gorelo. Ti le pohajkuj s slamnatim klobukom in z rožo v gumbnici po Piranu! Ko trpeč boš sanjal o kapljah koprnenja, ki sijejo ti v obraz s pozitivk, tedaj namesto raja, naj te tvoj sanjski izraz lepote s pogledom v nebo ne izdaja. Postani riba, ki nazaj zaplava! ...o0o...

Draga Tatjana, hvala ti za tvojo pesmico. Res sem v Piranu kot običajno obiskal vse drage mi cerkvice in si ponovno ogledal, že velikokrat videne slike in freske, zaplaval v morju, se spomnil nate in se vrnil domov, dokončal nekaj člankov za pozitivke, pa se bom spet vrnil nazaj, ko se vreme spet popravi. Sem že skoraj pozabil, kako prijetno je plavati v morju, ko si hkrati povezan z vsemi morji in rekami, ki se zlivajo vanj, z vsemi plažami, ki jih božajo njegovi valovi, pa tudi vsemi morskimi bitji, ki v njem živijo, Ja res je lepo, uleči se na valove, se sprostiti in lebdeti na površini, poslušati glas morja, ki tako prijeto v ušesih šumlja. Naj bo moreje čim toplejše, da boš tudi ti lahko uživala, v njegovih prijetnih valovih. :) lp --- stojči

Dragi Stojči, Me veseli, da so ti bile šaljive iskrice všeč. Humor je zares pol življenja. Zelo lepo je, da si gibčna ribica postal, ki plava gor in dol med cerkvami, svetniki, freskami in božjim razodetjem in da kleče Mater božjo moliš pred nogami. Naj ti bo srce, rdeča roža, cvetka prava, z vsemi radostnimi zajetji in vnebovzetji. Skrbno izgrebel si rdečo rožo iz tal in jo položil svetnici v dar na božji oltar. Modro morje, ki je valovalo, zdaj miruje in te vabi k sebi, v kraje tuje. Kdaj s pozitivk boš spet pobegnil, prijatelje tvoje spet nategnil? Če boš proti volji spet v mreže ujet, pokliči Mirana, Arleno in še mene, da se vid'mo ob kozarčku spet! Alge so vzklile tam na morskem dnu, mi prijatelji smo pa še vedno tu! Vse kar prej te kdaj je žalostilo, se trudi, da bi zdaj te prijazno vzljubilo, ti novo žurko in veselje poklonilo. Uživaj! Lepo se imej in se z nami smej! Tatjana & Co

Draga Tatjana, zate pohvala, ko si tako razigrana in polna življenja in veselja, da ti človek kar komaj sledi. :) Hvala ti za nasvet glede Marije, čeprav v cerkvicah nikoli ne molim, saj teh molitvic niti točno ne znam Se niti ne trudim, da se versko vzgojim..., Se pa v cerkveni tišini, rade volje v srce poglobim in začutim ta božanski, notranje sproščujoči mir. :) ps; Ja bo treba kdaj ponoviti našo žurko :) --- stojči

Dobrodošlica! Ob vrnitvi, hladna noč, ozračje od sreče se ohlaja, vse tako je kot nekoč, da se Stojči pisanju predaja. Z morja vrne se predramljen v dobri in hvaležni svet, z višjo željo je omamljen, da za pozitivke piše spet. Na prijatlje ne pozabi, slike Benna jim pošlje v dar, sveta jeza ga pograbi, ko ob srfanju grozi vihar. A božanska blaga roka, mu ponudi pajočolan, labirint osončij, da brez joka poskoči Stojči v vesli dan. ...o0o...