Izguba nedolžnosti na banalen način

(Resnična zgodba) Nekoč je padla z drevesa. S tal je videla le veje, češnje in malo zelenja. Prebledela je. V tistem trenutku je napolnila s strahom ves vesoljni svet. Omotična se ni spomnila ničesar koristnega več. V ustih je imela češnjevo peško. Svet je izgubil svetlobo. Sonce je izginilo. Čutila ni niti padca, niti bolečino. Padla je na klin lestve in izgubila nedolžnost. Nato se je znašla na tleh in drevo je zardevalo ob njej. Vid je izgubil razločnost slike, ki je bila v njenih idejah o plezanju in obiranju sladkih sadežev. Zakaj jo je trenutek nepazljivosti ločil od njenih namenov? V vsakem hipu, ob vsakem trenutku je imela možnost za plezanje na drevo, za ljubljenje \"frklje\" s fantom, ki ga ni imela, pa ne. V vsakem hipu je verjetnost, da padeš z drevesa, nato ji je postalo všeč, da je vnovični dih preživela, neglede na to ali iz ljubezni do življenja, ali iz strahu, ko sta bila volja in pozornost oslabljena. Vstala je in vnovič splezala na drevo. Čez leta je svojemu fantu povedala zgodbo o obiranju češenj pa ji skorajda ni verjel. ...o0o...