Misel tedna

ja, EN-BK... in vsem vam... da STE TO - VSE... ARELENA

Zlitje subjekta z objektom, kdor ne razume Eno, na razume nič. lep pozdrav vsem, Miran.

dragi Miran... še vedno me prehitevaš , ha ha ... ja. , kdor je todoživel , ta razume ... in vendar vsi to doživljamo , le ozavestiti je malce težje... pozdravček in sonček zate ... Arelena

Tako-le bi jaz dopolnila Li Taj Pojev izrek: KOMENTAR: Skupaj pijeva gora in jaz, gora pije vodo dežja in snega, jaz pijem vino, gora ostane, mene vino popije. Po smrti pa nobenega kozarčka več. Li Taj Po, pesnik vina, je napisal: "Tri čaše, že si rekel zbogom križu, že si bliže paradižu." "O, če nebo ne bi ljubilo vina, kaj bi rodila sonca?" Kaj vam kot Primorka povem o vinu? Naš primorski refošk ima 1000 za telo koristnih snovi, ki jih nobena druga prehrana nima, zato je v zmernih količinah pravo zdravilo. Če boste spili med kosilom en kozarec refoška, si boste okrepili imunski sistem, zmanjšali tveganje za vsa kardivaskularna obolenja, za okužbo z gripo, nahodom in nalezljivimi boleznimi. S pitjem vina med kosilom vnašate v telo encime, ki pospešujejo in uravnavajo prebavo. Refošk je ista trta kot kraški teran, le da raste v drugačni zemlji na vinorodnem območju Kopra in okolice. V tujini prodajajo teran v lekarnah kot zdravilo. Po mojem mnenju je veliko bolj pametno se obvarovati okužb z gripo z zmernim pitjem refoška, kot s cepljenjem. Vsako pretiravanje pitja alkohola vodi v odvisnost in bolezen. Priporočam vsem uravnoteženo prehrano in zmerno pitje vina med obedom. Italijani in Francozi nikoli ne obedujejo, ne da bi imeli na mizi tudi steklenico vina, po obedu pa obvezno pojedo še košček sira. Mediteranska kuhinja je zdrava, saj vsebuje veliko zelenjave, sadja, rib, sirov obvezno z uživanjem vina, v zmernih količinah. Na zdravje! Draga Arlena, odprla si zelo zanimivo temo in pričakujem kar veliko različnih komentarjev na temo: pitje vina. Tatjana

Skupaj sediva gora in jaz, jaz postane gora, in gora postane jaz. Skupaj sva le, še en velik okras. Tudi meni včasih poide dih, ko pomislim na tiste noči, v katerih mi vino ustnice vlaži. Te žeje, zdaj več ni, potešitev večna, hvala ti. Gripa gor,gripa dol živali brez nje, tud gredo, v zakol.

Imamo novo pesniško dušo. Prav luštna pesmica, lahkotna, zanimiva. Z besedami se tudi sama rada poigravam, pa naj bo to v stilu rime, ali pomena. Vino, vince ružno koliko gorja si povzročilo, ko so te ljudje pili brez meje, brez žeje.... jaz ga osebno ne pijem, niti v mejah normale. Lepo se imejte, Titanic

Pesnik Li Tai Po je ljubil to zlato sonce v steklenici in ga je opeval v vsej svoji poeziji. Izdal je zbirke pesmi o vinu. Vince je žlahtna pijača in da duši moč in ojača kreposti, lahko pa tudi človeka uniči, če ga je preveč. S prvim mojim stavkom se Dr. Rugelj ne bo strinjal z menoj, jaz se pa ne strinjam z absolutno abstinenco (razen pri ozdravljenih pijancih). Bodimo kulturni pivci in ne zavrzimo te žlahtne kapljice, ki se rodi iz dozorelega grozda in človeka tako požlahtni. Tatjana

"In vino veritas" pravi star pregovor, čeprav mi realizirane duše vemo, da v vinu ni nobene resnice, kot je ni prav v nobeni drogi. Resnica je v srcu vedno bila, je in bo. Je pa res, da so nekateri ljudje tako zavrti in zaprti, da jih šele dobra kapljica toliko sprosti, da so sposobni pokazati svoja prava čustva začutiti svoje srce in iskreno izraziti, ali pa ne, svojo ljubezen sebi, partnerju, ali pa Bogu. Vino, ali droga so pospeševalniki naših čustev, zato nikoli ne pij kadar si žalosten, jezen, ali nezadovoljen. stojči pije samo ob posebnih praznikih parkrat na leto in to običajno kako dobro črno vino, kot je refošk... :) lp --- stojči

Dragi Stojči, žalostno je, da imaš praznik in posebne priloženosti samo petkrat na leto. Jaz imam posebne priložnosti vsak dan in vsak dan praznik. Nikoli ne pijem iz žalosti ali obupa, ker se tem negativnim čustvom ne prepuščam. Vino v majhnih količinah ni droga, temveč hrana in zdravilo. Kultivirano pitje spada v obred prehranjevanja. Jaz vem za druge droge, ki imajo veliko hujše posledice, kot nedolžen kozarec vina. Najhujša droga ni heroin, trava ali alkohol, temveč so oprani možgani. V tvojem stališču do vina si zavzel preveč orktodoksno stališče, ki med veselimi Slovnci ne vzdrži. Še župnik pri obhajanju spije kozarec vina. To je vednar božja pijača. Ali ti nobeno dekle v Ljubljani ne ponudi kozarec te božanske pijače npr. dobrega cvička, saj je vendar vino v zmernih količinah tudi afrodizijak in ne le ubijalec in zasužnjevalec ljudi. Na Postojnskem ljudje pijejo "šnopčke". Pozdrav Tatjana

S trto v vrsti, tam svet je res lep. Verjamem ti človek, lepo je živet. A on, ki ogreti, najbolje res zna, v otroku se on , še vedno smehlja. Okrepljen značaj, prijeten pogum, on temu reče, še vedno, bum bum.

Jaka res si prisrčen ...pozdravi zate Arelena

Draga Tatjana in Stojči, kadar se "udarita" dva duhovna velikana se vedno iskri in rodijo se nova spoznanja in ideje. Ali za dobrima konjema se vedno kadi.... Draga Tatjana, menim da ni bilo povsem na mestu obsoditi Stojčija, da je žalostno, ker ne pije alkohola. S Stojčijem se moram namreč strinjati glede vnosa alkohola v telo in učinkov, ki jih povzroča. Le ti so kratkotrajni in nadomestljivi in se povsem strinjam, da je po eni strani bolje ne predajati se alkoholu in drogam, saj gre za spodbujanje nekega stanja, ki se tudi po mojem mnenju ne more primerjati z resničnim stanjem duhovnega prosvetljenja (resnice v srcu, kot jo imenuje Stojči). Kdor pa že redno uživa to tekočo "hrano", kot ji praviš, pa mora paziti na količino. Tu pa se strinjam s teboj, draga Tatjana. Namreč že dolgo je znano, saj visijo plakati v vseh zdravstvenih domovih, že nekaj let, da zmerno uživanje alkohola sodi v zdrav način življenja. In tu ti dam povsem prav : uživaj in na zdravje vsak dan, ob praznikih ali nepraznikih. Pri tako ozaveščenem uživanju (saj veš da ti povsem verjamem), torej ne vidim nobenega problema in tu menim, dragi Stojči, da lahko narediva izjemo in zaželiva prijetne trenutke tako prijetni osebi (z vsemi superlativi), kot je naša draga Tatjana. Pri tem kot sem dejal upoštevava, da ima uživanje alkohola ali kakšne druge droge v zmernih in doziranih koncentracijah sprostilne ali celo zdravilne učinke. Namreč kakšnega konkretnega dokaza o pospeševanju čustev glede na trenutno razpoloženje nisem zasledil, sem pa v praksi opazil, da ima lahko alkohol zelo različne učinke in nemalokrat celo obrača vrednost čustev, ki so bila pred pitjem... skratka, moje mnenje je, da so učinki alkohola zelo nepredvidljivi. Seveda pa ima problem še precej širšo dimenzijo. Namreč pri vseh drogah (tako legalnih kot ilegalnih), tu bom dal za primer različne količine alkohola ali celo močne koncentracije (šnopčki), je potrebno paziti oziroma upoštevati kako se odziva posamezen organizem. O različnosti ljudi smo že govorili po dolgem in počez in tudi tu je potrebno upoštevati to dejstvo. Pri različnih ljudeh ima namreč alkohol različno dejstvo in lahko kaj hitro pride do nezaželenih stranskih učinkov in možnega uničevanja notranjih organov : želodca, jeter itd. lahko pa se pojavijo tudi drugi stranski učinki, saj se prevelike koncentracije alkohola v krvi širijo prav v vse dele telesa, tudi v možgane, kjer lahko povzročajo odmiranje celic. Menim, da bi lahko tudi vidva nekoliko prilagodila svoji mnenji in ga stabilizirala okoli neke zmerne vrednosti, saj kakor je moč razbrati iz vajinih pisanj, trenutno razumem, da sta kar precej na nasprotnih bregovih. Resnica je navadno vedno nekje na sredini, posebno med tako duhovno bogatimi ljudmi, menim da je ni problem uskladiti. Lepo vaju pozdravljam in vama želim obema prijetnih trenutkov ob zmerni kapljici ali brez nje : uživajta, Radovedni

Dragi Radovedni, s Stojčijem res nisva na nasprotnih bregovih, kajti Stojči ga prav rad popije kakšen korazrec, tako kot ga rada popijem tudi jaz, le da on izhaja pri svoji teoretski razlagi verjetno iz stroge Rugljeve doktrine, jaz pa bolj iz tiste prakse, ki pomeni nam Primorcem nekaj več. Primorci nismo pijanci, temveč veseli in odprti ljudje. Mi naš refošk spoštujemo in ga cenimo kot krajevno specifično posebnost, imamo takšen odnos do refoška kot ga opisujejo dobre metafore o o vinu, ki ga LiTaj Po tako lepo opeva. Tatjana

Draga Tatjana, zelo lepo je "poslušati" tvoje pomirljive tone. Sicer pa veš, da o vama nimam negativnega mnenja in še zdaleč ne bi pomislil, da sta kakšna pretirana pivca ali zadrta Rugljevca. Povsem vama verjamem, posebno Primorce imam rad in tudi njihovo vino, le za Stojčija nisem povsem prepričan, da bo zadovoljen z razlago, ki ga uvršča med Rugljevce, saj imam občutek, da ima povsem specifičen pogled na to. No, kakorkoli že, ti še enkrat želim na zdravje in obilo zadovoljstva ob res dobrem vinu, ki ga piješ. Za prej se opravičujem, ker sem izpustil duhovno prijateljstvo, ampak sem imel občutek, da je to že samo po sebi umevno. Lep pozdrav draga Tatjana od tvojega duhovnega prijatelja, Radovedni

Draga Tatjana in Radovedni, glede na dejstvo, da je vsak človek svoje vesolje, posebnež prav posebne sorte, je glede alkohola zelo težko postavljati splošna merila, posebej še tam, kjer je to že nekaka tradicija. Zase lahko rečem, da ne čutim nobene potrebe po pitju alkohola, da pa mi kak kozarec, ali dva vina ob kaki jedi ne škoduje, kaj več pa mi že lahko otežkoča mojo koncentracijo na srce, dokler se mi alko sevda ne razkadi, ali razgradi. Pitje alkohola na prazen želodec pa je lahko zame glede moje notranje koncentracije že pravi "pogreb". :) lp --- stojči

Dragi Stojči, sedaj je pa že čas, da zaključimo to-le debato o rujnem vincu, sicer si bo kdo mislil, da smo na pozitivkah pijanci, potrebni pomoči od zunaj. Ne bomo sedaj merili drug drugemu koliko mililitrov ga kdo spije manj ali več, kdaj ga spije, ob kakšni priložnosti, ob kakšni uri, kakšne vrste vina kdo kdaj spije, itd. Ta debata je zašla v neke vrste Rugljevo čistunstvo, ki nikomur ne koristi, ne vzgojno in ne pohujšljivo. Ko pridete v Koper, vas vabim na kozarec refoška, da nazdravimo srečanje in se sproščeni razveselimo. Lep pozdrav vsem Tatjana

dragi moji prijatelji , zahvaljujem se za vse komentarje in zanimivo debato ...moram reči , da se je pokazal zanimiv vidik razumevanja te misli , ki tudi ni zanemarljiv... in sedaj mislim , da bi lahko malo debatirali tudi o duhovnem vidiku te misli ... o spojitvi in zlivanju v Enost ... ko opustimo svojo egostrukturo in se popolnoma predamo Najvišjemu ...z vsem tem , kar imamo in kar smo ... vidim sliko , ki sem jo nekoč gledala ... najprej Buda pod drevesom bodhi meditira ... nato ...prosvetljenje in le slika drevesa...prostor , kjer je bil on ...je prazen in nato znova on in drevo... ja prehod skozi sunjato v stanje ENOSTI ... nekoč sem za kratko doživela to neverjetno stanje...in o tem tudi napisala pesem sunjata... a se ga z besedami ne da opisati in kot bi rekel moj Prijatelj ...vedno zapadeš v paradokse... ja , mislim , da je Li tukaj hotel predstaviti ta vidik ... vsaj sama tako doživljam njegovo misel ... a res je tudi ,da je opeval tudi vino , ki je dar bogov ...če ga pravilno doziramo...kot je čudovito napisala Tatjana... no me zanima , kaj mislite o vsem tem in ali lahko tudi na ta način doživljamo to misel... pozdrave in sonček za vse tukaj... Arelena

Pozdravljeni prijatelji! Moje občutje na tvoj komentar, draga Arelena poteka nekako takole: Ko čutim mir v srcu, radost v sebi, imam občutek, da se stapljam z naravo, z vsemi živimi bitji tega sveta. Čutim, da pripadamo vsi enemu in da ni razlike. To so trenutki ali stanja, ni pa to še moje stalno občutenje, ker še vedno zapadam v naglico in zunanje dražljaje. Včasih me tako potegnejo, da stopim v mislih korak nazaj in gledam vse od daleč, kot da se mene to ne tiče. Tako lahko ohranim svoj notranji mir. Ne želim se več spajati z okolico, kjer mi to ne ustreza in škoduje mojemu počutju. Ko zunanja nevihta mine, pridem s korakom spet nazaj in se stopim v celoto in ji pripadam kot mozaik. Enost se včasih loči, ker se ne počutim dovolj močna, da bi ostala v celoti in ohranila svojo celoto. Bodi pozdravljena in lep dan ti želim. Titanic