#Aktualno

Nam grozi ledena doba?

Ales1 min branja
Deli zgodbo

Ameriška filmska uspešnica Dan po jutrišnjem, ki prikazuje, kako se je svet zaradi globalnega segrevanja z izredno hitrostjo znašel v novi ledeni dobi, zastrašujoče natančno prikazuje tisto, kar bi se utegnilo zgoditi, trdi britanski znanstvenik Marshall McCabe. Prepričan je, da bi zaradi taljenja večnega ledu resnično lahko \"prišla\" nova ledena doba in to ne v nekaj stoletjih, temveč že v nekaj letih. McCabe je že našel podatke za podobno spremembo, ki se je zgodila pred 19.000 leti, ko se je stopil del ledu na severni polobli, zaradi česar se je gladina Atlantika dvignila za pet metrov. To je preprečilo dotok toplega zraka z juga proti severu, nakar se je v procesu, ki je trajal nekaj tisoč let, mrzel zrak z Arktike razširil proti jugu. vir: www.dnevnik.si

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Festival umetnosti pripovedovanja

1 min branja
Komentarji

Komentarji

2 komentarja

Stoyan Svet
Grozi nam:

Pravljica za lahko noč. :)

Edino kar nam res grozi,
je samo vse večja odtujenost od sebe. :)

p.s.drugače ima pa dnevnik že od nekdaj zelo močne ;)

---
stojči
Tatjana
Zaradi globalnega segrevanja bi lahko prišlo tudi do taljenja večnega ledu in dvig vodne gladine oceanov bi lahko povzročil tudi takšno katastrofo človeštvu, ki neodgovorno upravlja s svojim planetom Zemljo. Zgodba o vesoljnem potopu je znana iz številnih starih zapisov. Najbližja nam je svetopisemska zgodba o Noetu in njegovi barki, ki ga je Bog poslal svetu. Noetova barka je bila na gori Ararat, kjer se je Noe rešil s svojo družino in živalmi. Sicer pa si kar sami lahko ogledamo do kje je nekdaj segalo morje. V Črnem kalu je še vidno kje je bila nekoč obala. Tam so našli tudi ostanke školjk in morskih fosilov. Podoba Zemlje se spreminja pod vplivom atmosferskih razmer. Nekdaj je tudi pri nas obstajala ledena doba, saj je znano, da so bili nekdaj ledeniki na Slovenskem (Soška dolina, Bohinj, Logarska dolina, itd). Geološka zgodovina je od takrat, ko se je zemlja osamosvojila od neke skupne celotne mase pred 4,5 milijardami let. V konozoiku 65 milijonov let nazaj je bil v kvartarju plestocen ledena doba. Danes krožijo snovi, snovi se zgoščujejo, jedrske reakcije imajo svoj vpliv na naše podnebje, težje snovi gredo proti sredini in lažje proti površini. Središče Zemlje je 6.370 km pod površjem, zemeljska skorja je tanjša pod oceani (6 - 12 km), pod Karbiskim morjem je najdbelejša, pri nas je dobela 30 km. Jedra je konec pri 2.900 km. Zunanje jedro je tekoče kot mezosfera. Domneva se, da je notranje jedro Zemlje trdno. Zunanji zemeljski plašč - astenosfera se konča pri približno 200 do 300 km. Celotni zemeljski prerez je 6.370 km. Kontinenti se oddaljujejo zaradi vrtenja Zemlje. To trenje povzroči razpokanje zunanje zemeljske plošče. Kontinenti so tako, ko bi bili na magmi, kot bi plavale ledene gore po vodi. Tam kjer se plošči Zemlje razmikata nastane morski greben. Posledica, ko se tokovi obrnejo je, da leze oceanska skorja pod kontinent in na kontinentu nastanejo gorovja. (npr. Andi v Južni Ameriki). Magma je naravna talilna snov v notranjosti Zemlje. Iz strjene magme nastjajo kamenine. Izburhi magme so siloviti kot eksplozije. Na Slovenskem imamo metaformne kamenine na Pohorju, ki so nastale iz magmatskih kamenin. Zaradi stiskanja azijske in evropske plošče je nastal Ural. Geologija, veda o zemlji zna marsikaj razložiti. Zato ugotovitev alu napovedi znanstvenika, da nam grozi ledena doba ni za izključiti. Vse je mogoče na daljše obdobje. Nič nas ne sme presenetiti, zato ni odveč imeti v omari kakšno bolj toplo bundo in v kleti zalogo drv.