#Misli in zgodbe

Vedrina kamnov

ana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V rokah držim turkizni kamen. V tem malem kamnu roke držijo nebo. Na njegovem robu sedi oblak. Nekje spodaj je svet. Obrnem kamen in nebo se poveča. V vedrini miru, ki jo hranijo kamni, čutim, kje sem varen. Srečen z nebom v rokah, v sebi, v očeh. Simon J. Ortiz rojen leta 1941, je študiral na univerzi v New Mexicu in v Iowi. Danes je med najvidnejšimi indijanskimi liriki in je objavil že več knjig. Njegova lirika ohranja optimizem in veliko ljubezen do življenja - kljub nečlovečnostim in vsem grozodejstvom, ki so jih utrpela indijanska ljudstva v preteklosti in sedanjosti. Prijateljstvo z zemljo Pot Indijancev Kathe Recheis in Georg Bydlinski poslovenil Ivan Sernec

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

arlena
ČUDOVITA PREPROSTOST IN JASNOST PESMI ... take mi prav sedejo... Arelena
Prejšnji članek na to temo

Sreča