Tam daleč

Tam daleč, nekje, kjer sem doma meglice šepečejo moje Ime tam nekje na koncu srebrne mavrice rože ovijajo moje roke tam daleč, nekje sem pustila srce... Zemlja, ti lepi, nori planet, tako mila si in vendar tako nesrečna. Prišla sem se učit in na pomoč a sem tudi jaz zaspala... V Duši čutim hrepenenje, ko zrem v zveznato nebo, nekje daleč, o, moji zvezdni bratje in sestrice ali slišite moj klic ? Ali slišite jok mojega srca? tih šepet in prošnjo, ki doni globoko v vesolje? Vem, pozabila sem na vas, pozabila sem, kakšen je moj obraz preden sen se rodila v ta nesrečni jaz... Tako rada te imam, ti nori planet tako si želim včasih objeti ves svet, vem, da sva jaz in ti mi vsi in da ničesar razen BOGA v resnici ni... O, BOG, Ljubezen moja večna, včasih sem tako nemočna, tako izgubljena v tej lepi pravljici , da pozabim, kako je, če si resničen... Vendar NOČEM NIKOLI VEČ ZASPATI!!! Svobodna se bom nekoč, nekje predala Veliki Praznini vem, čakajo name vem, čakam nase vem, ČAKAŠ name... ARELENA