Sprava: zanjo ni nikoli prepozno

Sonce na nebu našega skupnega življenja zatemnjujejo oblaki nezaupanja, megla nepoštenosti, sumničenja in prenarejanja, noč besa in sovraštva. Soncu v našem življenju zapirajo pot visoki zidovi, ki smo jih postavili med ljudi, nevidni, srhljivi zidovi, v našem lastnem stanovanju, v našem najožjem družinskem krogu. Naša vrata so neusmiljeno zaprta pred tistimi, ki jih nočemo več videti. Sprava: edina roka, ki potrpežljivo odstira oblake. Sprava: prva jutranja luč, ki postopoma prežene noč. Sprava: Ključ, ki neprodušno zaprta vrata vendarle spet odpre. Nikoli ni prepozno, da se s kom spravimo, kajti nikoli ni prepozno ljubiti in tudi nikoli ni prepozno biti srečen. Kdor ne mara sprave, ostaja v temi, v njegovem srcu pa se bohoti nemir kot rakasta tvorba. Kdor ne mara sprave, kaznuje predvsem sebe. Sprava se morda zdi nemogoča, kajti sleherna sprava mora priti z dveh strani. Sprave ni mogoče izsiliti. Spravo moramo sejati, drobna zrnca miru in prijateljstva. Spravo moramo pustiti rasti ob poti, na kateri srečujemo druge. Spravi se, kolikor je odvisno od tebe in kolikor je le mogoče, z vsemi ljudmi okrog sebe. Nikoli ni prepozno. Reci življenju DA Phil Bosmans