za mala semena ne potrebujem sadilne palice pokleknem z golimi prsti naredim luknje se nežno dotikam semen čeznje pogladim zemljo da bi se spominjala name v vseh drobnih gubah prstov v gubasti koži pod toplimi nohti tiči temna zemlja roke so postale eno z zemljo in z njimi tudi jaz ledeno bistra voda šepetajočega potoka se dotakne prstov odplakne zemljo jo vrne svojemu kraljestvu na rokah je voda postale so eno s potokom in z njimi tudi jaz Norman H. Russell biolog, rojen leta 1921, je poučeval na različnih gimnazijah in univerzah. Njegovi indijanski predniki so bili Cherokezi. V pesmih skuša na slikovit način prebuditi k življenju okolje staroselcev Severne Amerike. Norman o sebi pravi: »Indijanski del moje osebnosti je močnejši od evropskega. Podarja mi veselje in ponos in predvsem način modrosti, ki je ne najdeš v mestih, knjigah, univerzah ali v evropskem in ameriškem opisu zgodovine.« iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem Besede Indijancev in naš čas Kathe Recheis in Georg Bydlinski poslovenila Jelka in Ivan
#Misli in zgodbe
Eno z zemljo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tvoja hvaležnost je tvoj pravi svet
