Na njem so zgrajene vse druge pesmi. Če primakneš ušesu modri kamen, slišiš prastaro reko, nekoč je bil njeno srce, slišiš vroči veter, njeno govorico, in zemljo, ki mu obljubila je ognjena usta. Lisasti kamen prihaja iz sanj dirjajočega konja vinskih barv. Obredne pesmi trav poje čreda in sanjski kamni izpod njenih kopit letijo v pisano nebo. Črni kamen je v zadnjem spanju ujel dušo medveda. Njena pesem ga obkroža z iluzijo krzna. Vsi rumeni kamni varujejo skrivnosti sov. Zeleni dihanje rastlin, ki srečne pojejo čez noč. Rdeč, za pest velik kamen je ljubezen med možem in ženo, skladnost njunih teles v travi. Narava sivega kamna je v žalost odeta. Beseda govorice mrtvih. Obdrži ga. Nekega dne ga boš razumel. Anita Endrezze-Danielson, rojena leta 1952, živi z možem in sinom v gozdovih zvezne države Washington. Njeni predniki so bili Yaqui-Indijanci in Evropejci. Pesmi avtorice so izšle v samostojnih zbirkah, v literarnih časopisih in antologijah. Odlikuje jo izredna slikovitost in metaforičnost, povezana z naravo. iz knjige: Tudi trava ima svojo pesem Besede Indijancev in naš čas Kathe Recheis in Georg Bydlinski poslovenila Jelka in Ivan Sernec
#Misli in zgodbe
Zakaj kamen ne poje sam od sebe

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Utrinki trenutka večnosti
