Biti sam zase v sobi in sodelovati z besedo v molčečem strmljenju pomeni poglabljanje v iskanju duhovnega bogastva, ki je skrito v molku človekove osebnosti. Vzmet globoke in polne besede ima svoj izvir v molku, ki nastaja v največjih globinah. Molk je tudi svariteljska pavza med glasno besedo in tišino.
Stoyan Svet
:) draga titanic,
vsekakor razumem zgornjo Pascalovo misel, ampak bi zame bolj poglobljeno zvenela če bi se glasila takole:
"Izvor vseh človeških težav
je v človekovi nesposobnosti
- da bi mogel sam zase
prepoznati svoje srce,
ne glede na to, kje je. "
lp :)
--- stojči
titanic
Seveda, Stojči! Ne glede kje je človek, bi se moral zavedati samega sebe. Za začetek pa se mi zdi, da se mora uriti v miru in tišini, da lahko potem svoj mir iz srca prenese v hrupno gibanje brez, da bi ga izgubil. Ljudje pa se bojijo tišine, da se ne bi srečali sami s seboj, saj se zavedajo, da niso popolni in to jih bega.
Komentarji
3 komentarji
draga titanic,
vsekakor razumem zgornjo Pascalovo misel,
ampak bi zame bolj poglobljeno zvenela
če bi se glasila takole:
"Izvor vseh človeških težav
je v človekovi nesposobnosti
- da bi mogel sam zase
prepoznati svoje srce,
ne glede na to, kje je. "
lp
:)
---
stojči
Ne glede kje je človek, bi se moral zavedati samega sebe. Za začetek pa se mi zdi, da se mora uriti v miru in tišini, da lahko potem svoj mir iz srca prenese v hrupno gibanje brez, da bi ga izgubil. Ljudje pa se bojijo tišine, da se ne bi srečali sami s seboj, saj se zavedajo, da niso popolni in to jih bega.