Misel tedna

Dragi Miran, tvoja misel mi je všeč, saj si zadel v bistvo stvari, ki pogojuje srečo. Ostani skromen in ponižen! To je nekaj čudovitega v nasprotju do besede: "imeti". Prava sreča je dosegljiva samo v obsegu tvoje osebnosti. Tvoja osebnost je vesoljnost v tebi. Je več kakor gola individualnost. Si popolno bitje sam v sebi, ne da bi izgubljal s prekomernim prisvajanjem dobrin svojo samobit. Tvoja osebnost pomeni občestvo, je doživetje sreče, ki jo doživljaš z drugimi bitji v svoji dobroti. (Simon Gregoričič: "Srečen ni, kdor srečo uživa sam"). Če srečo delimo, jo ne razpolovimo, temveč jo podvojimo. Skromnost in ponižnost se v svojem dajanju, odstopanju in dobronamernosti raztegne s svojo dobroto tudi na druga bitja, saj namesto jamenja, daješ in s tem osrečuješ sebe in druge. Tisti, ki sprejema tvojo ljubezen, ti jo bo tudi vračal. Z jemanjem zgoj zaradi jemanja je duša polna neugodja in tesnobe, človek izgublja veselje do podarjanja in sprejemanja, misli le na svoje premoženje, kako se bo lotil kupčije, izgublja dobrosrčnost do beračev in postane stiskač do sebe in drugih. Z dajanjem duša doseže, da je polna gorečnosti, olajšanja, človek v sebi doživlja to notranjo kvaliteto kot srečo, ki se mu odpira v neskončnost. S skromnostjo dosežemo dostop do resnice, uporabnost in neuporabnost stvari postaja vedno bolj jasna in količinsko stopnjevanje stvari postane odvečno. Ponižnost in skromnost sta etični in čista kakovost. Njenih lastnosti ne moremo izraziti z nobeno mersko enoto. Kažeta se v luči prave življenjske usmerjenosti, ki pogojuje srečo.

draga Tatjana, hvala ti za tvoj komentar in tvoje razumevanje te osnovne misli. " Bodi skromen in ponižen" ( zavedati se ) je nujen pogoj da se v nas lahko poleže hrup ega. Modri to ve. Bit naša leži v našem srcu in ni last ega, je božja moč. Ta Bit v našem srcu govori naši zavesti. Njen glas pa se zasliši v trenutku, ko se poleže ropot ega. Pri tem razvoju spoznanja je potrebnp biti realističen in stvaren. Ne moreš pričakovati, da vse te stvari veš same po sebi. Božansko jedro ali bit v nas je ta , ki to ve. Iz tega razloga modri brzda svoje lastno srce, deluje na samem sebi. To pa ne pomeni, da gre v samoto bivanja in svojo pot, ne! Če bi to naredil ne bi bil podoben Bogu, kajti Bog je družba in ne samotar. Take poti ni. To bi bilo slepilo, ki si podvrže ego. To bi bilo slepilo fundamentalnega omejevanja. Saj vemo, da je ego omajevanje, ločevanje in zapiranje. Kolikor bolj je zavest neomejena, toliko bolj bo doživljala iz notranje nuje nujnost tvoriti enost z vsemi in vsem. Biti z duhom in Bogom je enost, ki nam podeli vso srečo tu na zemlji. " Bodite budni, bedite in molite, da ne padete v skušnjavo", pravi Jezus. Ja, da ponovno ne zagori v nas pekoči ogenj našega ega, ogenj oholega slepila, ki na nas spet prikliče nezdrave konfliktne situacije. Zato se pravi, da modri molči ali pa malo govori, kajti samega sebe pozna. Pozna to dvojno naravo nepopolne osebnosti. Je buden, ker se zaveda, kaj lahko povzročijo besede naše nepopolne osebnosti. Govori le kar je nujno. Besede in misli so višja občutenja. In s tem so tudi misli in občutenja ogenj duha, s katerim je potrebno previdno-diplomatsko upravljati. Lep pozdrav in blagoslov od Njega, tvoj duhovni brat Miran.

Hvala

Pozdravljeni, Miran! Človek se mora zavedati, da skromnost in ponižnost prinesejo darove, ki jih materialni svet ne pozna. Vsa bogastva lahko poseduje tisti, ki je skromen in ponižen, saj ve, da so stvari, ki so človekovemu umu nedosegljive in večje, ki jih človek lahko zazna. Ve, da nič ne ve, kljub temu, da ima doktorat ali dva. Največje skrivnosti ne more spoznati. Človek se lahko moti vedno, pa tudi takrat, ko je popolnoma prepričan, da ima prav.