Čista sila, ki se razodeva kot sila za vse ljudi je Kristus, ki simbolizira življenjsko polje čiste sile. To je Luč, ki sveti v temo človekovega življenja, da bi rešila izgubljenega. Tako se Kristusova sila lahko v primernem trenutku poveže z dušo. Taki duši lahko rečemo "Jezus", povezana pa je z božanskim Duhom. Kristus je torej božji princip, je vsemogočna prasila.
Svetloba duše je "Jezus"; ta svetloba ni zemeljske narave ampak je nebeška luč, rojena iz božanskega Duha. Te resnice ne bilo mogoče dojeti, če ne bi bila v vseh nas. Simbol te resnice je križ.
Človek sam je istočasno križ in ta, ki je pribit na njem! Zato za človeka ni druge rešitve kot vstajenje v Duhu božjem, v višji samozavesti, vstajenje v Svetlobi.
Pri budistih je simbol svastika. Ta simbol nam kaže na to, da se mora človek v vrtenju pojavov vrteti tako dolgo, dokler končno v sebi ne najde miru in spokojstva. On sam je žrtev. Ogenj žrtve je ljubezen in to, kar se žrtvuje, je njegov resnični Jaz. Bog, h kateremu se moli, je ta, ki prebiva v naših srcih.
Božansko v človeku je resnični del našega bitja, ki pripada večnosti, spodnji, zemeljski del - njegova zunanja oblika, pa zemeljskemu in smrtnemu delu. Človeštvo je v človeku - živali, božansko v človeku Zemlje razpeto in zapeto. Zgornje mora obvladati spodnje, da bi iz živali postalo človeško in da lahko iz človeka vstane Bog. Najprej mora človek vstati iz živali , šele nato se lahko iz njega rodi Bog. Kadar se v človeku pojavi zavest o tem, pomeni, da se je začelo prebujenje, da se je v njem prižgala Luč!
Spoznanje je svetloba in svetloba je človek sam. Vendar pa brez te božanske moči v lastni notranjosti ne more biti spoznanja in zato je to misterij za vsakogar, ki je nima. Samo, če se žrtvuje živalski nagon samoohranitve, potrjevanja, se lahko človeštvo razodeva v človeku in samo, ko človek svoje človeško preda Bogu, se lahko iz njega rodi Bog. Tam, kjer človek - žival izgine, nastopi človeštvo Človeka.
Človek lahko Bogu daruje samo, kar je v njem božanskega. Samo tako lahko vstopi v božansko bivanje, v enost ("Oče in jaz sva eno.") Predanost in zaupanje Bogu je predaja Svetlobi ("Naj se zgodi Tvoja volja in ne moja."), svobodi, blaženosti in izobilju življenja. Takrat človek sestopi z odra življenja in Bog v njem vstane. To je prava predanost in prava molitev.
Sedaj lahko Svetloba Stvarnika, sije prek takega očiščenega človeka. To je klic našega časa! Na tej osnovi spoznanja in posebno v motivaciji čistih namer se mora današnji človek posvetiti Svetlobi. Vemo, da se mnogi sprašujejo ali naj gredo res za tem? Odgovor je jasen.
Dokler še imamo izbiro, lahko o tem razmišljamo in se odločamo, vendar bomo, z ozirom na vse, kar se dogaja, kmalu na točki, ko se bo potrebno odločiti. V prihodnosti se bodo vse obstoječe avtoritete končno razblinile, kar je zelo jasno prepoznavno v tem trenutku dogajanja, in izginile bodo z odra življenja. Tako bodo naredile prostor za novo dobo Vodnarja, v kateri bo resnična ljubezen za vse ljudi, kozmični zakon Kristusa, preobrazil življenje na Zemlji in ga dvignil na višjo spiralo zavesti. To se bo z vso gotovostjo zgodilo!
Miran.
