Kdo je kriv?

Je pa res, fino sede, če lahko obtožiš, okriviš nekaj ali nekoga, ki ni ti. A ni fajn, ko rečeš...ne, ne..nisem jaz kriv...ego je kriv...jaz sem ja dobra duša, pošten, priden...ampak ta kurba, ta ego, ta me jebe. On je vsega kriv. Halo. To je beg, beg pred odgovornostjo, beg pred spoznanjem, beg pred samim seboj. Če sem dvoličen, sem dvoličen jaz, če lažem, lažem jaz, če varam, varam jaz, če sem nevoščljiv, sem nevoščljiv jaz, če sem nestrpen, sem nestrpen jaz, če sem pohlepen, sem pohlepen jaz, in to so moje slabe lastnosti, samo moje in jaz in samo jaz bom z delom na sebi te moje slabe lastnosti lahko spremenil in popravil in odpravil. Dokler tega ne storim, nisem dober, dober kot celota in ne morem reči, da sem sicer kot poba dobra duša, ki ga malček jebe ego. Beg v neko razdvojenost na en pokvarjen ego, na ničevost čustev, na umazane misli, na maloumen um, na gnilost in minljivost telesa in na eno čisto dušo, ki je čisto aut od vsega prej opisanega in s katero se v našem begu pred odgovornostjo takooo radi poistovetimo, je laganje samemu sebi, metanje peska v oči sebi...je jebanje sebe. en_bk