Kako blizu

Če tarnam na ves glas, mi gre vedno slabše. S črnimi mislimi prikličem nadse še večjo nesrečo. Živeti moram danes, kar je bilo je bilo – saj vendar ne morem ničesar spremeniti. Samo lino za obujanje lepih spominov si pustim odprto in nočem si beliti glave s tem, kar bo jutri. Kaj imam danes? Zdravje. Sonce na nebu. Hrano in pijačo. Otroka, ki se mi smehlja. Cvetje, ki mi krasi dom. Morda iščem srečo mnogo predaleč. Podobno je z očali. Ne vidim jih, pa na nosu mi tičijo. Tako blizu! Ne pozabi na veselje Phil Bosmans