#Zgodbe iz sebe

Zamujeno

V rasti dremlje, zgor ječi, vetru hladnem se upira, v naročje krošnje si želi, med temo, cvetenjem hira. Med drevesi molk, utišan glas po pomladnem brstju toži, razpreda mrežo sivih las, pajek gori, človek doli. Utrinek zvezde - sklenjen krog. Sonce usodno v noč se utaplja. V nedognanost, v brezčasen lok izgine up, na cvetu rosna kaplja. ...o0o...
Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo
Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Anonimno
Če pomočiš prst v morje, imaš zvezo s celim svetom. Če napišeš pesem na \"pozitivke\" imaš zvezo s tistimi, ki te preberejo. Če napišeš pesem \"Zamujeno\" ti je nekako žal, da žaluješ za leti, ki so minila, na mesto da bi se razveselil teh, ki so še pred nami. Tatjana
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Anonimno
:) točno tako, draga Tatjana, dokler človek lahko diha, se lahko veseli tega trenutka, veseli se lahko tega dne, veseli se lahko prihajajoče pomladi, veseli se lahko čudovitih vonjav odpirajočega se dehtečega cvetja, veseli se lahko prebujajoče ljubezni srca...:) lp --- stojči
Prejšnji članek na to temo

To je Bog