Človeško srce, ali človekova vest, ali univerzalni zakon občutij, je ta tvoj pravi življenjski oder. Kdor se iz svojih notranjih občutij uči, ta lahko postane celo moder. stojči Stojan Svet
#Misli in zgodbe
Učenje modrosti
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Dragi Stojči,
na tvoje lepe misli bom napisala tudi svoje:
Notranje občutje in modrost,
velika pokrajna srca,
dar razkošja,
s katerim me življenje obhajaš
kadar koli sežem
med tvoje medkoreninje
s pritajenostjo svoje duše
in blago govorico
prijateljevih besed.
Tanke žilice me povezujejo
in napajajo iz toplega pepela izročil
vso zamaknjeno in brezčasno.
V prostoru srca
je uglasbeno hrepenenje,
milosti polno.
Na steni prijateljeve duše
se razgrinjajo jesenske sence in tema.
Luč osvetljuje senčno skritost čistine.
Ah, tam je sedež čutenja
in modrosti, ki uspe spoznavati,
zdraviti, reševati in povezovati
to zlato verigo občutij
vse kar je blaženo
in te do dna užije.
Tatjana
lepo si napisala tole draga Tatjana,
ja vse je tako preprosto,
ko se popolnoma umiriš,
šele spoznaš, kako si notranje živ,
tvoja zamaknjenost je čudovit dar,
naj te spremlja, njen globok žar. :)
---
stojči
HAJKU
Misli moram zapisat,
okno interneta je odprto,
svinčnik mi je noter padel.
Danes je oblačno,
dežuje in pokrajna žitnih polj,
ki še niso posejana, zeleni.
Nebo se je pomaknilo
za sončno stopinjo navzdol
in duša navzgor.
V roki prst zemlje,
mi odhajamo,
svet nikoli pred nami.
Reka je globoka,
oko tudi.
kdo bo izmeril razdalje.
Nabrala sem mačice,
srebro v očesu,
srce se prebuja.
Drevo raste,
strela udari.
Sem razklana na dvoje.
S čolna vržem sidro,
morje molči.
Sedim in razmišljam.
Raznežen napev,
okarina v grlu,
ki glas zaduši.
...o0o...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Razsvetljenje!
