Duhovna tradicija pozna prispodobo o nebeški lestvi. Duhovno pot moremo zelo dobro primerjati z lestvijo, ki vodi navzgor. Ta lestev pa je hkrati zasidrana tudi globoko v zemlji. Naprej vodi le, če sprejmemo svojo človeško bit. V tem je krščanski paradoks: kdor se spušča navzdol, se vzpenja. Kdor bi se hotel povzpeti, da bi ušel svoji zemeljskosti, bo vedno znova padel na trdna tla – njegovi načrti pa se bodo izjalovili. Nič drugače nam ne govori Jezusova beseda: Kdor se bo poniževal, bo povišan. Ali, kakor je zapisano v Pismu Efežanom:«Samo tisti se torej povzpne na višavo, ki se je prej spustil – na zemljo ali v svoje lastno podzemlje.« Mala knjiga o pravi sreči Anselm Grun
#Misli in zgodbe
Nebeška lestev
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Jezusova beseda: \"Kdor se bo poniževal, bo povišan.\"
Ta nesrečni slovenski prevod poneumlja Jezusove besede do neba.
Poniževanje samega sebe vsekakor ne vodi nikamor
in ravno to je lahko celo vzrok za nastanek duševne bolezni.
Poznam konkreten primer.
Dosti bolj jasen bi bil prevod Jezusovih besed,
če bi bil zapisan takole:
\"Kdor bo ponižen, bo povišan\"
To zveni dosti bolj logično in v duhu Jezusovega učenja.
Oprosti Ana, vem, da ti nimaš nič s tem,
samo opozarjam, da je takih in podobnih hudih cvetk
v prevodih Jezusovega učenja še precej. :)
lp
---
stojči
Vem, Stojči, ponižnost ni isto kot pustiti se poniževati. Poznam te razlike. In, ko pretipkujem take zgodbice, se večkrat vprašam, ali naj jih rajši kar spustim, vendar pa mislim, da kljub takim \'cvetkam\', kot si jo opazil ti (in verjamem, da ti nisi edini), sporočilnost zgodbe ostane. Da marsikomu zgodba osmisli dan, ko jo prebere in se zamisli. In to je bistvo. Pisec Anselm Grun je pater (benedektinski red), rojen v Nemčiji leta 1945, poleg doktorata iz teologije je študiral še marsikaj drugega - njegova pisanja (kot so Mala knjiga o pravi sreči) so prevedena v 28 jezikov. Je pa življenje zanimivo - ravno v tej njegovi knjigici sem naletela na zgodbico o človeku, ki se je bal lastne sence (in je bežal pred njo, dokler ni umrl) (naslov zgodbe: V senci drevesa), v razmaku enega dneva pa sem na isto zgodbico naletela v knjigici Kje je TAO in druge zgodbe (Čuang Ce) (naslov zgodbe: Beg pred senco).
Nobena od ver ni odrešila človeštva, a mnogtera od ver je pomagala marsikateremu posamezniku (pre)živeti. Zatorej se mi zdi, da naj take zgodbice s \'cvetkami\', ki jih opazimo malo drugače razmišljajoči, kar ostanejo.
pozdrav in hvala za tvoje komentarje, pa seveda za tvoje prispevke
ana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Vse je dobro
