Biti sam – blagoslov

Biti osamljen ni isto kot biti sam. Lahko si sam pa si v stiku s sabo. Lahko si v družbi pa nisi ne v stiku s samim seboj, ne z drugimi. Zato gre, da ko smo sami, imamo krasno priložnost, biti v stiku s seboj, namesto da obžalujemo ker \"z nami ni nikogar drugega\". Knjige ne poznam, glede na članek pa si jo tako predstavljam.

-napisal jaz, prejle spregledala, da nisem prijavljena.

Če si srečen sam s sabo, če znaš živeti (tudi) v tišini, če ti srce širi zavedanje vsega lepega, kljub temu, da ni nikogar v tvoji bližini, s komer bi to podelil - potem boš bolj kvalitetno doživljal tudi odnose z drugimi, kadar boš v družbi. Beg v osamljenost ni isto kot biti srečen sam s sabo.

Zdaj se pa ven vadiš z besednimi igrami. Ja prav imaš biti osamljan in biti sam ni eno in isto. Osamljen si lahko tudi med ljudmi. Toda to ni bil moj odgovor. Jaz sem napisala, da so v življenju potrebe, ki jih sam - solo ne moreš zadovoljevati in ti nič ne pomaga, da se prepričuješ kako rad se imaš in kako ti je lepo. Za sex sta potreban 2 (pa še za kaj drugega). Tale tvoj prispevek je nekaj po principu kavzi alternativcev: Ker z denarjem ne znajo delat, so vzvišeni na materialnimi dobrinami. Materialne dobrine imajo v življenju svoje mesto, vendar ni nujno, da najpomembnejše, toda ga imajo. Zatorej je vzvišenost nad njimi zgolj beg pred realnostjo.

ok, najprej to, da sem drugi in tretji komentar napisala jaz pa se nisem znala \"učinkovito prijavit\". Tej tetki, ki ji odgovarjam pa bi rada povedala še to, da očitno razume, kaj je igranje z besedami in tudi kaj sem hotela povedat povedat v prvem komentarju; torej če želiš biti pozorna: v članku niti ne piše, da moramo spolnost doživeti sami, niti ni zanikano, da sta za seks potrebna dva.

In ti močno priporočam, da še 1x preberš moj prvi komentar in se ustavišpri besedi \"deloma\", kajti spotaknila sem se ob postavljanje samosti na pediestal. Članek je ekstremen, ker poveličuje iskanje samega sebe v samosti oz. kot edinorelevantnem polju iskanja. Toda to ni res. Ljudje smo družabna bitja in rabimo soljudi in identifikacija skozi odnose je ENAKO (torej ne bolj in ne manj) pomembna kot samost.

napisala si: "Članek je ekstremen, ker poveličuje iskanje samega sebe v samosti oz. kot edinorelevantnem polju iskanja." Edini "le" sem zasledila v zadnjem stavku, ki ga niti slučajno ne razumem, ali pa ne izključuje odnosov z drugimi ljudmi.

evica, evica...prvi komentar

draga anonimna :) naj še sam dodam svoj komentar na odličen anin izbor. Torej tu gre za strah, biti sam, ki je v človeku, ki pa ga vsak človek prej ali slej mora premagati, da lahko s partnerjem in z drugimi ljudmi zaživi v polnosti in lepoti. Žalostno je, ko vidiš ljudi drug z drugim, ki ne vedo, kaj naj sami s sabo počno. Ja odtujenost od sebe je največja bolezen tega našega časa, zbližanje samega sebe s sabo pa največja umetnost in blagoslov. lp --- stojči

Najprej si eden, preden sta dva. Če si kvaliteten eden, potem imaš tud v dvojini kaj za dat. Da pa si kvaliteten eden, se moraš s svojo ednino spoznat, se z njo ukvarjat in jo negovat, da v njej kaj lepega zraste. Kakršenkoli odnos imaš do svoje ednine, takega imaš namreč tudi do ednine drugih... lp, Devi

samozadostnost...in potem imamo otroke, ki nastanejo s samovžigom po principu svetega duha, ki je pihnil Devici Mariji v uho ali pa zlatega dežja s katerim je bog Zevs oplodil Danajo Meni se dozdeva, da je rak sodobne družbe pretiran individualizem in točno to vi propagirate. Ja, človek mora biti osebnostno zadosti zrel, da lahko kaj da tudi v paru, ne pa sposoben biti sam, tako kot vi to interpretirati. Se mi dozdeva, da je to samo vaš luzerski način bežanja pred občutki. Kot, da je občutek osamljenosti nekaj hudo negativnega. Je samo čustvo, tako kot katerokoli drugo, je samo naravni senzor nezadovoljstva, ki nas opozarja na neko neizpolnjeno potrebo; potrebo po bližini. Kako se pa spopadat s tem pa. . . Eni se brezglavo zapodijo med ljudi, drgi pa se začnejo utapljati v iluziji izpolnjne samote.

:) tretji pa poglabljati vase in s tem razvijati svojo jasnost, ljubezen in notranji mir zase in za vse ljudi s katerimi prihajajo v stik. :))) --- stojči

Samo človek, ki ne razume, kritizira. Resnica je univerzalna in ena. So ljudje, ki so v množici ljudi ali pa med vsemi najdražjimi, osamljeni in ne vedo kaj bi sami s seboj - ker se ne poznajo in se ne vidijo. Zunanjost je tista od česar jim je odvisno, ali bodo srečni ali ne. So pa tudi ljudje, ki so lahko sami, pa so srečni in niso osamljeni. Seveda, so taki ljudje tudi v družbi ali z ljubljeno osebo veliko bolj \"polni\" ljubeči, saj so sami srečni in imajo sreče dovolj, da jo dajo tudi drugim. Nesrečen človek ne more dati partnerju sreče in zadovoljstva, če je še zase nima. Tako nekako jaz razumem, možnost pa obstaja, da se tudi motim. Lepo pozdravljeni, pa strpno prosim - smo različni, ne?