#Zgodbe iz sebe
Človek
Mi je rekel Konfuzij (moj prijatelj), enkrat, ko sem sam opazoval drst postrvi v Kokri:
bk, Človek se razlikuje od človeka v tem, da
a. pridobljeno znanje, vedenje, izkušnje, modrost... živi,
b. s svojim živetjem ne povzroča bolečine nikomer, sploh pa ne svojim najbližjim.
Sem se malo zamislil, pa žalosten ugotovil, da je čarobnost trenutka ob pogledu na novo nastajajoče življenje v reki izginila, in.....da sem samo človek.
en_bk

Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Super.
Imam eno vprašanje? Človek naj bi imel svobodno voljo.
in lahko dela kar se mu zaljubi.
Kaj pa meniš na drugi del reka- vendar naj ne prizadane
nikogar, sploh pa ne svojih najbližjih.
Eni vidijo samo prvi del! Kaj meniš Ti.
redna obiskovalka pozitivk.
Meja posameznikove sreče sega do meje sreče drugega.
Če delaš in želiš drugim le tisto kar želiš od njih tudi sprejemati, v tvojih odnosih ne more priti do nesoglasij in črnih lukenj. A v to verjeti in to početi, ne le upati in pričakovati.
Tako tudi drugi del vašega reka ne more biti sporen, ako se zavedate, da prave želje in dejanja, izhajajo iz vašega srca, notranjega glasu, ki pa je dandanes, zaradi..., žal vse prevečkrat preslišan in preglašen z vsiljenimi glasovi, pogosto tistimi, ki jih drugi od nas pričakujejo ali je plod želje po dokazovanju pred zunanjim svetom. Če bi raje verjeli samemu sebi in si želeli lastne rasti zgolj zaradi nje same, drugih s tem zagotovo ne moremo ovirati na njihovi lastni poti.
Kajti navkljub vojnam okoli nas in številnim nevšečnostim in teževam, ki nam prihajajo na pot, so naši notranji svetovi popolnoma uglašeni, smo Eno. Eno pa ne bije samo sebe, nasprotno, vsak njegov delček pripomore (naj bi) k njegovem uresničevanju. Z rastjo in poslušanjem sebe. Lepe dušice v človeški oblekici.
larissima
le dodajam:
\'Delaj kar te je volja, in to naj bo del Zakona.\'
(Aleister Crowley)
larissima
Mislm, hudo. A veš, da ti že eno uro pišem odgovor, pa brišem ga tud. Kao stalno nekaj moraliziram in mi ni všeč. Evo, ti bom napisal, kot pač čutim, najbolj iskreno, brez bluzenja.
Jaz se lahko ravnam po trenutnem razpoloženju, ko sem sam. Lahko se zaljubim, grem v posteljo s komerkoli, delam kar mi pač ta trenutek paše. Če bo kaj narobe, bom nosil posledice sam in bolelo bo le mene.
Če pa imam družino, sem v svoje življenje vnesel tudi odgovornost do nje. Enostavno, ne morem se več ravnati po trenutnem navdihu in gledati le nase. Tu so potrebni kompromisi in zanje se odločam po svoji svobodni volji, glede na vrednote, načela, ki jih spoštujem in jih živim. Čeprav si recimo ta trenutek zaželim, da bi šel v posteljo s fest lulo, ki je voljna iti z menoj, tega ne bom storil /in to po svoji volji/, ker ženo ljubim, spoštujem in si nikakor ne želim, niti nimam pravice, da bi jo prizadel. In ne počutim se, da sem nekaj zamudil.
Mogoče sem s svojimi načeli res nek artefakt zgodovine in ne sodim v ta čas, ampak, tak sem in ponosen sem, da sem tak.
Mah nisem prepričan, da sem ti odgovoril zadovoljivo, kar nekako ne znam.
---
love is like oxigen
Da bi ti vsaj nekaj časa šlo tako.
Če ne, boš pa za opravičilom znova
v reko pogledal, ali k župniku stopil.
Tudi to je življenje.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Imaš prav
