#Zgodbe iz sebe

Kalužajo se gudeki (podoba sveta)

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Dvouh napenja sluh. Psst ..... zdaj lovijo! Psst ..... zdaj smrčijo! Generali štaba Bolus rubre spe, žolti gronolom mrači jim um. Kužnost na kalini z žabjeglavci na mrladi so odblejali mufloni, goban oteka, jezo puran srti, zledeni mlaka sred prsti. Kapelnikovo gibanje stradež vodi. Gula guga prste nad obaro. V mrkačih slo spodmočenih junakov se od vbodov kakainskih igel odžeja, pod sodom gobec brada odceja. Poživilo se z junaštvom hvali. Leteča mušica v zrklo trči, jezi pamet skuzma suha pampa. Krvolok pobral je svoje oči. Odsvit apokalipse na poljani: p r v i j e z d e c dolgo brado nosi; d r u g i j e z d e c pandemijo trosi; t r e t j i j e z d e c se voz s tankom po rdeči rosi. stojični nogi stojita med mrliči bosi, Bog maline žejnim nosi. Razkapan v razpreden jarek gonjaačev slani pot zaudarja, stočen je stud zamenjljivega glavarja, v zrklih razpadajoč spočetek nosi. Muh smradu preplavi Orkus, infamnost razpolovi Orkus - reztreščen se skotali v razkleščen surogat duha. Kalužajo se gudeki .... Kalužajo se gudeki .... Kdaj Nurnberg? Kdaj Nurnberg? ...o0o... Piše: Tatjana Malec

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Človeška narava