Ukazano mi je naj ne poležavam v svoji prsti, naj postanem duša, gospodarica ognjišča z dvema delovnima rokama. Naloženo mi je to čudno breme, ki si ga je umislil stvarnik po svoji postavi. Iz korenin seže v cvetove, sadeže in neskončni krog rojstev, utripov, vzdihov, izdihov in menjav. Tu sem, sprehajalka sredi mest, nekje na sredi, med gomilami prednikov in odraščanjem vnukov. Tu sem, ponižno ujeta v zraku sredi zelenja, trat in gozdov, tipam nebo in zvezde, rešujem neznanke, naprezam ušesa in um. Delo od zore do mraka. Kdo sem ? Dolg prihodnosti. ....o0o... Napisala: Tatjana Malec
#Misli in zgodbe
Kdo sem?

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zgodba o sedmih rišijih
