#Misli in zgodbe

Ali se kdaj spomniš na očeta in mater?

ana1 min branja
Deli zgodbo

Dragi otrok današnjega časa! Takšen čut imaš za skupnost in tvoja usta so polna ljubezni do sočloveka! Kakšen si do očeta in matere? Govoriš več o njiju kot z njima? Ali jima govoriš le o njunih boleznih, o tem, kako staromodne nazore imata, o pokojnini, stanovanju in zavarovanju? Ali ju poslušaš, ko ti kaj pripovedujeta? Ali čutita, da ju imaš rad in da si jima hvaležen, ker sta tudi onadva pripomogla k temu, da imaš visok življenjski standard? Ali pa si se jima odtujil in ju morda celo sovražiš? Ravnaš z njima kot z ljudmi, ki nič več ne razumejo, ki ne morejo več v korak s časom in s teboj, ki so \'odpisani\'? Kdor pozabi na očeta in mater, se sam obsodi na propad. Staršem bodi hvaležen. Nikar jih ne odslovi, ko ti odslužijo. Phil Bosmans Rože sreče moraš saditi sam

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Vi sami ste primer kreacije

1 min branja
Komentarji

Komentarji

1 komentar

Anonimno
Ljubezen do staršev je kultura srca. Ljubi svoje starše dokler so živi, kajti ko jih boš izgubil, boš občutil neizmerno globoko žalost in praznino. Zapomini si, da ko si se rodil je bila prva beseda tvojih staršev občutena v srcu in je pomenila \"Ljubezen\" in ko se bodo starši od tebe poslovili, bo v njihovem srcu enako občutenje ljubezni do tebe. Ljubezen staršev je neskončna milina, ki te spremlja vse življenje. Kakršen boš ti do svojih staršev, takšni bodo tvoji otroci do tebe. Bodi prizanesljiv, prijazen, razumevajoč in razveseli svoje starše z malenkostmi. Razveseli jih z nevidno močjo tvoje ljubeznive besede.

Tatjana