Misel tedna

:) lahko bi napisal pa tudi takole: \"Kdor ne zlorablja resnice, je neizmerno srečen.\" Ali ti zase lahko rečeš, da si neizmerno srečen? Ali ti nikoli ne lažeš samemu sebi in drugim? Jaz zase priznam, da ja. In tudi priznam, da sem neizmerno srečen. :) Kakor obstajajo laži, ki nikomur ne škodujejo, tako obstajajo laži, ki škodujejo vsem. Vendar obstaja tudi resnica srca, katere se laži razuma ne morejo niti dotakniti in o tej resnici in njeni zlorabi jaz govorim. :) --- stojči

Dragi Stojči, dotaknil si se besede - pojma resnica. Pri resnici je treba iskati prvotni pomen grške besede \"aletheia\", kar pomeni odkrivanje, otkritost, odkritosrčnost. Popolnoma odkritosrčen ni nihče. Človek zamolči resnico, se izogne neprijetnim posledicam ali jo pa zlorablja. Zloraba resnice pa je nejhujša oblika, ker s škodljivim namenom spravimo človeka v napačno smer, da stori nekaj ali opusti, kar njemu škoduje ali pa ga z lažmi zavedemo v zmoto. Dandanes se uporablja veliko dvoumnih besed, da bi se izognili lažnim besedam, ker ljudje nočemo izpasti za lažnjivce. To si človek težko prizna. Z dvoumnimi besedami so in tudi še napovedujejo prihodnost in z njo človekovo usodo. To pomeni vselej imeti prav, četudi nič ne veš. Takšni so današnji politki, ki z dvoumnimi besedami manipulirajo z ljudmi. Tu imamo v laž sprevrženo besedo modrosti. Malokdo pa si prizna, da je lažnjivec, da laže. Če to prizna pomeni, da govori resnico. Tej resnici pa se ljudje izogibajo. Pa poglejmo še drugo plat dvoumne besede. Človek ima od nekdaj potrebo izgovarjati dvoumne besede. V dvoumni besedi je posebej arhetip človeške kulture. Resnica pomeni tudi odgovornost. Vselej ne moreš človeku povedati resnice, jo raje zamolčiš, da ga ne bi ranil. Za literaturo in pesništvo se večumnost besed izraža po svoji simboličnosti. Besede so predstavnice nekega drugega sveta, na katerega merijo in nepotujejo bralca na njegovo spoznanje, torej na resnico. Dvoumnost besede kot prikrivanje enoumnega pomena, se pravi čiste resnice, je pravo nasprotje prvotnega pomena funkcije in namena besede, ki jo izgovorimo. Lahko pa dvoumna beseda napotuje na spoznanje resnice. Jasnost besede ima jasne zakonitosti in pravila. Brez tega sploh ne bi mogli do logike in znanosti o pravilnem mišljenju. Resnica je nekaj svetega in se razkriva v človeški duši, v njegovem srcu koliko je v poštenosti duha, da človek govori resnico, da se ji približa in je ne zlorablja. Človek, ki zlorablja resnico, zlorablja samega sebe. Zaupanje sodi med temeljna človekova čustva in ustvarja ga edinole resnica. Laž pomeni nezaupanje. Človekovo življenje bi moralo sloneti na odkriti besedi in ne na laži. Sicer se družba spremeni v policijsko ovaduško maso, kakršni smo že bili priča. Lažnjivci so pomilovanja vredni ljudje. Človek lahko resnico spozna, ne da bi se zmotil, a je njegova beseda kljub temu laž, kadar z besedo spoznano resnico zanika, kadar zanika resnico nasproti drugemu. Tedaj je to laž. Laž je živali tuja. Laži in zanikanja resnice je zmožen samo izprijen človek. Doris

Čista resnica prihaja iz čistega srca in iz čiste duše. Zelo lepo si napisala Doris, se strinjam s tabo, dodala bi le to, da ni nujno, da je vsak človek, ki ne govori resnice izprijen. Težko je biti in živeti tako brez zmot, da nikoli ne bi izjavili kako neresnico, najsibo iz strahu ali nevednosti. Le kdor zavestno laže je izprijen, oz. zlorablja svoj dih. milka

Pohvala Doris za tvoj lep članek o resnici :) in hvala milki za komentar. Pretvarjanje in pristnost Res, človek je čudna žival, kljub temu, da on dobro ve, da je njegovo pretvarjanje, ena sama laž, se kar naprej pretvarja, čeprav v sebi sam dobro ve, da ga samo pristnost, res osvobaja. :) --- stojči

delo osvabaja, samo delo resnica samo veže in zavezuje, od resnice se umira - smrt pa je poslednja resnica

dragi ten-nej :) glede tvoje trditve, da delo osvobaja sva že enkrat ugotovila, da če bi to bilo res, bi bili potem vsi deloholiki že zdavnaj osvobojeni, pa ni na njihovo žalost nihče, veliko se jih zaradi te žalostne bolezni celo zdravi, torej tvoja trditev ne drži. :) resnica veže, oziroma zavezuje razum na srce in to je edina stvar, ki človeka res osvobaja, vse ostalo ga zasužnjuje :) od vsega se umira, saj smo tudi zato prišli, da bi končno dokončno enkrat umrli, (da se nam ne bi bilo treba kar naprej vračati nazaj) in res smrt je poslednja resnica, ki pa je zate, ali za kogarkoli drugega lahko tudi res nesmrtna. :) in ne se sekirat, če tega, kar sem napisal nisi razumel, mogoče pa enkrat še boš. :) lp --- stojči

Dragi Stojči, vse čestitke za misel tedna, bo kar misel za zmeraj, naj bi nas spremljala v vsakem momentu. Dodal bi za razlago manjšo formulo: Resnica - zloraba resnice - dvomi - strahovi - plitki dih - pobegi (zasvojenosti, s delom .................... ) lep pzdrav, Ali

:) Kako mi je lepo, ko eni vendar razumejo. Hvala Ali. :) --- stojči

Dragi Stojči, vse tvoje modre besede so ravno v večžariščnem siju pomenjljivih besed, vsaj toliko večumnih, da pri bralcu izzovejo več asociacij in globokih misli, ki pa niso neposredna vsebina besede same, temveč resnice, ki segajo v globino. V tvojih besedah najdem pogumno bodrilo za življenje, življenjske modrosti in napotila za življenje. Kako lepo si povedal piscu, ki je povzel marksistično misel,da delo osvobaja človeka. Rekel si mu, naj se ne sekira, če danes ne razume, da enkrat bo to razumel. Vsak mora spoznati resnico v sebi in šele tedaj je osvobojen. Doris

Pa kdo pravi, da deloholiki niso osvobojeni? Razen delomrznežev, kot si ti Stojči. Nekateri bežijo pred resnico v delo, drugi pa v duhovnost in govorijo o zlorabljanju resnice in dihanju. resnica boli --- Boj je vsemu oče, je vsemu kralj. Ene izkaže kot bogove, druge kot ljudi, ene naredi za sužnje, druge za svobodne.

Spoštovani pisec komentarja o Stojanu Svetu, želim te opozoriti, da g. Stojči - Stojan Svet ni delomrznež, kot ti pišeš, saj ga verjetno premalo poznaš, da bi dajal takšne skrajne ocene. Njegova duhovna rast ne kaže na to. Višina človekove osebnosti se kaže najprej v učljivosti razmišljanja in njegove govorice. Glede na tvojo pomanjkljivo obzirnost bi te želela opozoriti, da je kulturnost in oblikovalnost misli stvar učljivosti. Kulturnost je torej učljivost in delavnost za katero se ti tako zavzemaš. Nekulturnost je pa neučljivost, zabitost, nedelavnost ali delomrznost. Vsa kultura sloni na učenju in prvenstveno na učenju jezika oziroma govorice. Na govorici se razodeva socialna in kulturna vsebina človekove osebnosti. Kot bralka Sončevih pozitivk se čutim prizadeta, da skušaš razsvetljevati bralce s svojim duhom, ki izhaja iz neke ožine, ki si jo prizadevaj v življenju nekoliko razširiti. Le pogumno do samega sebe! Lep pozdrav pa brez zamere Doris

Če gledaš fiziološko, dih izgubiš ravno ob soočenju z resnico, zato te je soočenja z resnico tud tolk strah. Ob soočenju s trajno resnico ga po tej logiki izgubiš za trajno, zato je smrt v tem pogledu res trajna resnica. Vmes pa je treba nekak predihat. titud

dragi titud, to kar si napisal, je res vse res, razen v primeru, ko za resnico, vzmemo izključno tisto, kar nima ne začetka ne konca, to pa lahko spoznamo šele, ko se osvobodimo vseh tistih resnic, ki nam jemljejo dih in so podlaga, naših strahov in dvomov. :) --- stojči

...kajti samo resnica do sebe, človeka osvobaja, od notranjih napetosti. :) --- stojči

Ja, to je pa še kako res! So tudi psihologi že ugotovili, da takrat, ko se zlažemo, avtomatsko zadržimo dih. Sploh pa: če človek zna dobro opazovati, bo videl, kako tisti, ki veliko lažejo, slabo dihajo.

:) bravo Jaka ! :) --- stojči