Ne moremo le moliti k Tebi, o Gospod

Ne moremo le moliti k Tebi, o Gospod, da končaj vojno, saj vemo, da si ustvaril svet tako, da mora človek sam poiskati pot do miru v sebi in s svojim sosedom. Ne moremo le moliti k Tebi, o Gospod, da končaj lakoto, saj si nam že dal vire, s katerimi bi lahko nahranili ves svet, če bi jih le modro uporabljali. Ne moremo le moliti k Tebi, o Gospod, da odpravi predsodke, saj si nam že dal oči, s katerimi naj bi videli dobro v vseh ljudeh, ko bi jih le prav uporabljali. Ne moremo le moliti k tebi, o Gospod, da končaj obup, saj si nam že dal moč, da odpravimo sovraštvo in vlijemo upanje, ko bi le svojo moč pravično uporabljali. Ne moremo le moliti k tebi, o Gospod, da odpravi bolezen, saj si nam že dal razum, s katerim naj iščemo zdravila in ozdravljenje, če bi ga le ustvarjalno uporabljali. Zato raje molimo k Tebi, o Gospod, za moč, odločenost in voljnost, da bomo ukrepali, ne le molili, da bomo postali, namesto da si to le želimo. Sodobni teolog JACK RIEMER (Likrat Shabbat) Iz knjige Ko se hude stvari zgodijo dobrim ljudem (Harold S. Kushner)

Komentarji

3 komentarji

Anonimno23. avg. 2003 ob 13:57

DRAGI PISEC PRISPEVKA,
polna beseda ima izvir v molku Molk obsega duhovno jedro besed. Notranja beseda s pomenom in smislom je vedno skrita v molku človekove osebnosti. Vir modrosti, ki napolnjuje človekovo besedo, je treba iskati v globinah molka. Ko je človek potopljen v globok molk, pride božja beseda. Zakaj je danes toliko vojska, lakote, bolezni in hudega? Zato ker smo oglušeli za svojo besedo, ki naj bi prihajala iz globin molka. Kaj je molitev? Je to molk? Koliko zamorjenih in zadušenih besed se izgublja, koliko občutka je med nami, da nič ne pomenimo, da o ničemer ne odločamo, da nas nihče ne poslušga in da zato raje molčimo. Koliko laži je med nami, ki ustvarjajo medsebojno nezaupanje. Zaupanje je pa temeljno čustvo srečne družbe. To velja tudi za družino. Družba bi morala sloneti na odkriti besedi, na odkriti besedi bi morali sloneti tudi odnosi med državami. Največje vrednote in darove, ki jih Stvarnik podaril človeku, zna človek z besedo zlorabljati, celo v molitvi. Zanamo tudi naše besedo onečastiti. Samo božji besedi človek dokončno lahko zaupa. Vrhunsko zaupanje v človekovo besedo je hkrati tudi zaupanje v Boga. Božja beseda se učloveči v človeku. Navdih in inspiracije je za umetnika ustvarjalna pot, mimo katere človek molka ne more nikoli, čeprav morebiti dobesedno učlovečenje božje besede v sebi zanika, ker se boji, da bi s tem posegel previsoko, tam kjer njegova beseda vere in zaupanja več ne sega. Božja beseda ima v sebi luč (moč življenja) in jasnost poti. V božji besedi je vir življenja in obljuba večnega življenja. Božja beseda pa pride v nas s poglobljenim molkom. Molitev je lahko tudi molk.
Doris

Stoyan Svet23. avg. 2003 ob 16:19

Draga Doris :)

tole si zelo lepo napisala in se s tem, kar si napisala globoko strinjam. Svetujem ti, da se tu registriraš in napišeš tudi kak članek za pozitivke. ;)
lp

---
stojči

ana24. avg. 2003 ob 07:31

Ja, draga Doris, molk - sama uporabljam besedo TIŠINA. Šele, ko utihnemo v sebi in ko smo toliko umirjeni, da nas ta tišina ne moti (več), da nas ni strah pred njo in je ne poskušamo skaliti z zvoki od zunaj (radio, TV, ...), šele takrat lahko prisluhnemo... kot posameznik. Ni važno, kakšna je družba, važno je, kaj smo mi. Ker če bomo mi na pravi poti, bomo brez delovanja potegnili za sabo svoje bližnje in družba se bo začela spreminjati na bolje. Zatorej je gledanje (obtoževanje) tega, kakšna da je družba, kakšni da so odnosi v družbi, med državami, popolnoma odveč. Svet (božja beseda) se začne v nas samih.

Kot pravijo Tibetanci: Srečen tisti, ki obdrži svoj notranji mir ne glede na zunanje okoliščine.
mnogo miru vsem skupaj

Današnja pozitivnost

Komentarji