:)
ali drugače rečeno:
že sama Hvaležnost,
je že največja Jasnost :)
---
stojči
SS
Stoyan Svet Odgovor na komentar: Anonimno
Če pustimo vnemar,
da itak vse izhaja iz Njega
in da tebi in meni On omogoča,
da celo Čuteče živiva,
je kvaliteta tvoje in moje jasnosti,
odvisna od tega,
koliko si dovoliva,
biti Ljubljena od znotraj,
iz svojega Čutečega Srca,
koliko si dovoliva,
biti notranje Izpolnjena in Zadovoljna,
ker samo iz te Izpolnjenosti izhaja ta Jasnost,
tvojega in mojega Namena. :)
---
stojči
A
Anonimno Odgovor na komentar: Anonimno
Sam se obdarjam z jasnostjo,
kadar mi drugi to dopustijo.
Jaz sem tisti, ki sem, ali pa me ni.
A
Anonimno Odgovor na komentar: Anonimno
Malo jasnosti nam drugi dopustijo. Ne čakajmo na to. Sami smo odgovorni zase. Bog ponuja roko vsakemu posamezniku, le sprejeti jo je treba. milka
SS
Stoyan Svet Odgovor na komentar: Anonimno
;)
kar se jasnosti tiče,
vse zavisi od tega,
koliko ljudi, ali stvari je,
ki se nahajajo med mojim
razumom in mojim srcem,
takrat ko se zbudim,
koliko jih nosoim v sebi,
še preko svojega dneva
in kje jih končno pustim,
če sploh jih.
Puščati stvari vedno tam,
kjer one so,
dostikrat ni tako lahko. :)
---
stojči
SS
Stoyan Svet Odgovor na komentar: Stoyan Svet
:)
skratka,
kar se jasnosti življenja tiče,
vse zavisi od globine
in širine razumevanja,
ki si ga lahko privoščiš,
da o Milosti, ki te spremlja,
niti ne govorim. ;)
---
stojči
A
Anonimno Odgovor na komentar: Anonimno
Dragi Stojči,
ne obdarjaj se nikoli z zmedo, kajti to ni darilo. Spoznanje, da popotniku, ki si je podaril zmedo, da kam pride, da pride do konca in tedaj spozna, da to ni bilo darilo, temveč avtodestrukcija. Potovanje v zmedi, posebej še človekova blazna, omamna hitrost, je po svojem bistvu samonamen. Če bi razčlenili posledice zmede, bi ugotovili, da je v jedru vedno smisel zmedenega potovanja v tem, da pohajamo, se gibljemo, da ne mirujemo, da se omamljamo v svojem bivanju. Bivanjska srhljivost nas spreletava ob vseh iz zmede sproženih in človeku vsiljenih hitorstih. Zmeda in brezglava naglicaa nikoli nista pozitivni. Zmedeno premagovanje razdalj v času in prostoru pomeni odstranjevanje samospoštljivosti. Zmeden človek se več ne nadzira, se zaničuje in vse do konca bi hotel razgaliti. Obvladovanje je spoštljiva bitna vrednostna drža človeka, ki pomeni vzpon njegove človečnosti, z obvladovanjem se človek dviga nad vso naravo, obvladovanje pomeni hkrati rast njegove humanosti, višjo stopnjo učlovečenja sredi zmede vsiljenjih vzorcev bivanja, mišljenja in hotenja. Zato ne dovolimo si, da bi nas se nas zmeda polotila. Obvladujmo sebe! Doris
SS
Stoyan Svet Odgovor na komentar: Anonimno
Draga Doris
tole si zelo lepo napisala in se povsem strinjam s tabo. :)
Tu zgoraj v tej misli tedna uporabljam zmedo kot odsotnost svoje prisotnosti,
saj veš,
ko naj bi bil človek tu in zdaj,
v resnici pa je nekje drugje, zgubljen v svojih mislih. :)
No jaz tu predvsem izhajam iz spoznanja blaženosti,
ki se človeku ponuja in prihaja iz srca,
o spoznanju poti od kje sem prišel, ko me še ni bilo,
kje sem zdaj, ko sem tu kjer sem
in kam bom šel,
ko me na tej ljubi zemljici več ne bo.
Kadar nisem v zavestnem zavedanju svoega srca,
kadar se ne zavedam svojega bistva,
sem odtujen od samega sebe
in takrat se pač obdarjam s svojo zmedo,
kot se z njo obdarja vsak,
ki v sebi ne daje na prvo mesto,
tistih prioritet, ki mu prinašajo
notranji mir, ljubezen in resnico,
ki je raje v svoji notranji temi,
namesto v svoji notranji svetlobi. :)
---
stojči