Prilika

MODROST PUŠČAVE: izbrani izreki puščavskih očetov V svetu živeč, a po svojem življenju zelo pobožen mož, je nekoč prišel k očetu Piminu. Slučajno so bili pri očetu še drugi bratje, ki so želeli od Pimina slišati besedo. Starec je rekel temu človeku, ki je živel v svetu: »Spregovori bratom besedo!« Ta pa se je tega branil z besedami:«Oprosti mi, oče, toda prišel sem, da se učim.« Ko pa ga je starec prisilil k besedi, je govoril: »Živim v svetu, prodajam zelenjavo in z njo kupčujem. Iz velikih šopov delam male, kupujem poceni in drago prodajam. O Svetem pismu ne znam govoriti. Toda povedal vam bom priliko. Neki mož je rekel svojemu prijatelju:\'Ker želim videti kralja, pojdi z menoj!\' Prijatelj mu je rekel: \'Šel bom s tabo pol poti.\' In rekel je drugemu prijatelju:\'Pelji me do kralja!\' Ta mu je odvrnil:\' Pripeljal te bom do kraljeve palače!\' Tedaj je prosil tretjega:\'Pojdi z menoj h kralju!\' Ta je odgovoril:\' Grem in te pripeljem do palače. Tam bom nastopil in bom imel govor in te potem peljal h kralju.\' » Ko so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika, jim je odgovoril takole: »Prvi prijatelj je askeza: ta vodi do (pol) poti. Drugi je čistost srca: ta vodi do neba. Tretji pa je usmiljenje: ta vodi h kralju, Bogu, in sicer v veliko zaupnost z njim.« In bratje so odšli od tam duhovno okrepljeni.