#Misli in zgodbe

Blagovest človeštvu za Vodnarjevo dobo

ana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Človek je pri padanju na zemeljsko raven zgubil vse rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v nesoglasje vse note življenja. Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod. Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo. Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila svetloba premočna, da bi semena rasla. Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj kot bi bilo seme določeno za zemljo. Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje. Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka. LEVI

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Duhovno srce