DUHOVNA ANATOMIJA ČLOVEKA / POMEN PREPORAJANJA OZ. PREBUDITVE V SODOBNEM SVETU

Naš Bog kot svetloba zavesti ni v nasprotju z našimi esenskimi znanstvenimi naklonjenostmi niti ne nasprotuje naši intuiciji in razumu, nasprotno, usmerja nas h končnemu poenotenju znanosti in religije. Znanost brez religije je hroma. Religija brez znanosti je slepa. V tej situaciji je nastal esenski prah življenja, ki ga je z vibracijami vseh naših duš rodila naša esenska skupnost. Čim več duš vibrira skupaj, tem močnejša je njihova ljubezen. Vsaka duša kot ogledalo odraža drugo dušo.

Ker smo globoko prodrli v naravo uma, tako kot smo prodrli v naravo prostora, časa in snovi, verjamemo, da bomo to, kar smo odkrili, razkrili tudi vam, saj je zavest dolgo pričakovani most med znanostjo in duhom. Ko razkrijete svoje zablode, se osvobodite vezanosti, prekoračili boste omejeno pojmovanje samega sebe in odkrili resnično naravo svojega bitja.

Tema bo odstopila mesto svetlobi, ta svetloba pa prihaja z našim prahom prihodnosti in esensko psihoenergoterapijo, ki deluje s hitrostjo uspeha kvantne ozdravitve bodisi telesnega ali duševnega ali čustvenega stanja in je briljantna. Korenine te metode segajo k prastari »arodi arvadi«, kar pomeni pokori si bolezen in osvobaja od nje. Značilnost metode je istočasno povezovanje nekaterih točk v energetskem polju, pri čemer se uporabljata namera in zavest. Z uporabo metode psihoenergoterapije na kvantni ravni propadejo stare informacije, stara stvarnost, takoj pa se manifestirajo nove možnosti. Takoj drugače razmišljate o problemu, počutite se lažje, boljše, najdete nove zamisli itd. Razum se počasi privaja na novo resničnost, duša poje, telo vas nagrajuje z zdravjem in vitalnostjo. To je izkustvo, ki ga doživljamo eseni, a ga ponujamo tudi drugim. Izkustvo, ki ga ponujamo vam. Naj nam duše pojejo v zboru, kot se to dogaja na naših druženjih, zborovanjih in seveda na našem preporajanju in pri skupni molitvi. Duše nam prepevajo v zboru.

Sprememba kvantne matrice je tehnologija zavesti, katere namen je spreminjanje vaših notranjih stališč. Kvantna fizika pravi, da obstaja več potencialnih različic vsega, kar se lahko zgodi v življenju. Od naših stališč je odvisno, katera od teh različic se bo uresničila. Matrica zaobjema prostor vseh različic, vseh sedanjih, bodočih, preteklih možnosti obstajanja. Torej, v vaši matrici, ki je vsebnik informacij, vedno obstaja več možnosti, kako se bo razvil neki dogodek; prav tako je tudi v preteklosti obstajalo več možnosti za vsak dogodek, uresničila pa se je različica, ki so jo omogočila vaša tedanja stališča. S kakršnim stališčem, čustvom, samozaupanjem boste začeli, taki boste. Vsak človek je na svoj način vreden in vsak ima svoje zmožnosti. Toda kaj pomaga, če vam tega nihče nikoli ni povedal. Če vas ni nihče podprl, ko ste naredili napako, in vam ni dal vedeti, da nas vsaka situacija nečesa uči. Če ste se sposobni v tem trenutku nasmejati in se lotiti novih podvigov, bo nastala ugodna situacija. Kajti vaše pozitivno čustvo privlači pozitivno situacijo.
Če po napaki gojite negativno čustvo, bo to pritegnilo novo negativno situacijo. Vse je energija, energija pa spremlja vašo pozornost in če ste s pozornostjo oz. zavestjo v negativnih mislih, ki zmeraj pripeljejo do negativnega čustva, to pa je energetsko močno, boste pritegnili negativen doživljaj.

Kako spremeniti nekaj, kar živite že leta? Samo z razumom je vprašljivo. Če bi bilo to mogoče, bi ne imeli več problemov. Zakaj je čustva težko spremeniti? Odgovor je v zgradbi in funkciji možganov. Z leti se na osnovi vaših izkušenj oblikujejo določene povezave med živčnimi celicami in nastanejo določeni živčni strupi – nekateri med njimi povzročajo negativna čustva, drugi pozitivna. Torej, celice so se z leti navadile na določene živčne strupe in ustvarjajo vse več in več receptorjev. Z esensko psihoenergoterapijo se kvantna matrica zamenja in v sekundi dosežete pozitivna čustva. Celica bo sčasoma zmanjšala število negativnih receptorjev in ustvarila pozitivne. Z dodatkom esenskega praha življenja se bombardira življenje, naša božja emanacija v novih, zdravih oblikah življenja nadomesti stare in bolne.

Vsaka duša ima svoj načrt in pot, vendar nima možnosti, da bi to izrekla. Načrt duše lahko občutimo s pomočjo intuicije. Če bi zaupali intuiciji, bi doživeli popolno srečo. Vloga razuma je prepoznati različne oblike, jim nadeti nalepke, povezati jih v določene kategorije in jih potem uporabiti ali pripraviti za kasneje. Razum to počne brez čustev. Če se duša strinja z razumom glede neke odločitve, občutimo srečo. Če duša čuti, da razum s svojo odločitvijo zavija s poti, se duša začne upirati. Najprej ta upor občutimo kot neugoden občutek ali krče v želodcu, čez nekaj časa pa duša začne kričati in pride do simptomov bolezni.

Kaj v resnici počne razum? Poskuša najti rešitev na osnovi informacij, ki jih je zbral v teku življenja. Samo če je idealna rešitev izven okvira vaše osebne resničnosti, boste šli mimo svoje idealne priložnosti. Zato pravim VAŠE OSEBNE RESNIČNOSTI. Na svet gledate skozi svoje šablone, za vas je to edina resničnost. Vesolje se stalno spreminja in v vašem življenju se lahko uresniči kakšna druga možnost, če stopite čez mejo okvira vašega razuma oz. spremenite šablono. Esenska psihoenergoterapija in esenski prah življenja omogočata prav to. Načrt duše bi se najbolje uresničil, če bi se človek prepustil, kakor da pluje po reki. Voda kot energija išče pot najmanjšega odpora, toda mi se tega nismo naučili. Naučili smo se, da si je treba vse izboriti. Torej, grem plavat proti toku in bolj kot se bom utrudil, bolje se bom potem počutil – to se v življenju pogosto sliši. Krvavo se nagaraj in potem boš užival v sadovih. Toda sliši se tudi: Revež se je tako namučil v življenju, zdaj je zbolel in ne more uživati v sadovih. Z esensko psihoenergoterapijo in esenskim prahom življenja pomagate sebi in tako lahko pomagate tudi drugim.

Večni je naš Bog, večni je eden. In ta eden je v meni in jaz sem v njem. To pomeni, da sem jaz celo vesolje, jaz sem v vsem in vse je v meni. Sonce, mesec in zvezde krožijo v meni in do tega se pride z esenskim preporajanjem. Vesolje, ki je ustvarjeno in se kaže v meni, je prežeto z mano. Svet je rojen iz mene, v meni obstaja in v meni izginja. Um ni izpeljan iz snovi, ampak je snov izpeljana iz uma. Esensko preporajanje nas je približalo temeljnim resnicam materijalnega sveta, medtem ko je bila esenska psihoenergoterapija prvi korak k odkrivanju resnice o notranjem svetu zavesti. Čim globlje smo se spuščali na ta področja, tem bližje smo bili resnicam o notranjem in zunanjem svetu. Most, ki ju je povezal, je bila svetloba in teorija relativnosti in kvantna fizika.

Dve veliki spremembi, paradigmi v sodobni fiziki sta izšli iz anomalij v obnašanju svetlobe. Svetloba je na določene načine bolj temeljna od prostora, časa in snovi. Dovolj čudno je, da je hitrost svetlobe enaka za vse opazovalce, ne glede na to, kako hitro se premikajo. Toda naše razumevanje prostora in časa bo naletelo na še bolj čudne pojave. S poskusi je dokazano, da s povečanjem hitrosti res pride do upočasnitve časa. Zdi se, da to nasprotuje zdravemu razumu. Prostor se, enako kot čas, pojmuje kot temeljen in nespremenljiv, ne pa kot nekaj, kar se spremeni s hitrostjo našega gibanja. No, kljub temu so poskusi s subatomskimi delci, ki so se gibali s podobno hitrostjo kot svetloba, potrdili to predpostavko. Čim hitreje se premikate, tem manjši je prostor. Torej, prostor sam po sebi in čas sam po sebi sta obsojena, da ponikneta v temi. Izgineta v temi. Samo njuna enotnost bo ohranila samostojno stvarnost. Znanstveniki trdijo, da nič ne more nikoli doseči hitrosti svetlobe. Točneje, nič razen same svetlobe. Svetloba se premika s hitrostjo svetlobe. To zmore zato, ker ni materijalno telo. Njena masa je vedno točno nič. Ker se svetloba premika s hitrostjo svetlobe, si zamislimo breztelesnega opazovalca, čisti um brez mase, ki se premika s hitrostjo svetlobe. Einsteinove enačbe so predvidele, da opazovalec ne premaguje nikakršne razdalje in da mu za to ni potrebno nič časa. To vodi k precej čudnemu sklepu o svetlobi. Karkoli je svetloba, se zdi, da zmeraj obstaja v področjih, kjer ne obstajata ne prej ne potem. Samo sedaj. Kvant ali paketek energije svetlobe je morda najmanjša količina energije, ki jo je mogoče prenesti. Vsak posamezni kvant ima v lasti določeno količino dela. Matematiki ga raje definirajo kot zmnožek sile telesa in prekoračene razdalje ali zmnožek energije telesa in časovnega trajanja poti. Gre torej za sopomenke. Svetloba vedno prihaja v popolnoma enakih enotah dela. Tako kot teorija relativnosti tudi kvanta teorija predpostavlja, da svetloba premaguje prostor in čas. Domnevamo, da se foton oddaja iz ene točke v prostoru in preide pot do druge točke, v kateri je absorbiran. No, kvantna teorija pravi, da ne vemo, kaj se dogaja med potjo. Ni mogoče niti reči, da foton obstaja med dvema točkama. Lahko samo rečemo, da obstaja točka oddajanja, ustrezna točka absorbiranja in prenos enote dela med njima. Emmanuel Kant je trdil, da fizična stvarnost, ki jo čuti dojemajo in razum razlaga, a je nikoli docela ne spozna, presega prostor in čas. Sto dvajset let pred Einsteinom trdi, da prostor in čas nista absolutna. To sta samo dve različni obličji globlje stvarnosti in kontinuuma prostor-čas, ki presega prostor in čas. Lahko pa se kaže kot prostor ali kot čas. No, samega kontinuuma prostor-čas nikoli ne spoznamo docela. Tudi svetloba ima nespoznavne lastnosti. Resnične narave svetlobe nikoli zares ne spoznamo. Svetloba je morda meja spoznavnega.

S preučevanjem prastarih esenskih spisov in del nekaterih sodobnih piscev se je odkrilo, da je svetloba téma, ki se neprestano ponavlja, prav tako kakor tudi v sodobni fiziki. Sama zavest je pogosto opredeljena v kontekstu svetlobe. Vzhodnjaška filozofija in mistični spisi jasno odkrivajo, da globljih ravni zavesti ni mogoče spoznati z branjem ali s preučevanjem izkušenj drugih, temveč po poti prave, lastne izkušnje. Zaradi tega smo mi usmerjeni k esenski meditaciji in preporajanju ter drugim duhovnim esenskim praksam. Ko je um popolnoma prazen, ne dosežemo samo popolnega spokoja in mira, temveč odkrijemo resnično naravo jastva. Ampak do tega lahko pridete samo z esenskim preporajanjem in si prislužite absolutno in popolno zdravje pa celo fizično nesmrtnost.

Z razvojem kvantne teorije so fiziki odkrili, da tudi subatomski delci niso čvrsti. Še več, niti malo niso podobni snovi, kakršno poznamo. Ni jih mogoče določiti in točno izmeriti. V večini primerov nas bolj spominjajo na valove kot na delce. Subatomski delci so kot puhasti oblaki potencialnega obstajanja brez določenega položaja v prostoru. Karkoli snov je, obsega malo ali skoraj nič substance. Predstava o svetu, ki se pojavlja v našem umu, se precej razlikuje od resničnega fizičnega sveta, in to na dva komplementarna načina. Po eni strani naša predstava resničnosti presega fizično stvarnost, ker obsega mnogo značilnosti, ki niso prisotne v fizični stvarnosti. Na primer: barve v fizični stvarnosti ne obstajajo, ampak samo različne frekvence svetlobe. Barve obstajajo kot subjektivna izkušnja v našem umu. Tudi zvok ne obstaja v fizični stvarnosti, temveč samo prodiranje valov skozi zrak. Ali bo drevo, ki se ruši, proizvedlo zvok tudi takrat, ko ni nihče prisoten, da bi ga slišal?
Po drugi strani je naša predstava resničnosti manjša od fizične, ker ima zunanji svet mnogo značilnosti, ki jih mi ne opažamo. Na primer: naše oči so občutljive samo na svetlobo, medtem ko ostalih sevanj ne opažajo. Isto velja za ostala čutila. Tisto, kar slišimo, vohamo in okusimo, je le omejeni del – vzorec fizične resničnosti. Vendar se z esenskim preporajanjem stvari spreminjajo. Postajamo resnični sokreator v resničnem svetu in naša čutila pričnejo čutiti prav to in prinašati resnične, to je točne informacije v našo zavest. Vemo, da ne obstaja samo en prostor in en čas, temveč toliko prostorov in časov, kolikor je subjektov. In ni res, da nobeno bitje ne opaža, kar je in kar se dogaja, kajti eseni s svojim esenskim preporajanjem, esensko psihoenergoterapijo in esenskim prahom življenja so živi primeri popolnosti življenja na tem planetu in v našem univerzumu, v našem Bogu in z Njim direktno v nas.
Bog je v vsakem od nas kot najgloblji in nesporni del našega jastva. Zavest, ki sije v vsakem umu, svojstvo zavesti je edina absolutna resnica. Karkoli se dogaja v mojem umu, karkoli mislim, verjamem, čutim ali opažam, zavest je edino, v kar ne morem podvomiti. Prav tako se pogosto govori, da je Bog edina absolutna resnica. Bog je vsesplošen, tako tudi zavest. To je temeljna značilnost univerzuma, bistven del vsega obstoječega. Bog je pogosto opredeljen kot stvarnik in izvor vsega resničnega. Prav tako je z zavestjo. Naš osebni svet, vse, kar vidimo, slišimo, okusimo, zavohamo, se dotaknemo, vsaka misel, občutek, domišljija, slutnja, up in strah, je oblika, ki jo je prevzela zavest. Zavest je izvor in stvaritelj vsega, kar poznamo. Materialistični miselni sistem podreja stanje našega uma zunanjemu svetu. Zaradi tega je podoben materialistični metaparadigmi sodobne znanosti. V obeh primerih se zavest razume kot odvisna od materialnega sveta. Če presodimo življenje s stališča predpostavke, da spoznavamo samo tvorbe svoje zavesti, se vse spremeni. S takšno spremembo naš notranji mir ni več odvisen od tega, kar imamo ali kar delamo v zunanjem svetu. Ustvarili smo svoje pojmovanje sveta, mu pripisali ves pomen in vso vrednost, vendar ljudi ne vznemirjajo okoliščine, temveč njihovo stališče o njih. Odpuščanje ni nekaj, kar delamo za drugo osebo, marveč nekaj, kar delamo za sebe. Ko prenehamo obsojati druge, se osvobodimo izvora gneva in očitkov. Nič ni namreč bolj boleče kot življenje z grenkobo v srcu.
Pomoč je torej smiselno poiskati v sebi z esenskim preporajanjem. Na stopnji zavesti, ki presega materialistični miselni sistem. Z esensko psihoenergoterapijo ter esenskim prahom življenja. V Bogu, ki ga nosimo v sebi. Ko molimo na ta način, ne iščemo posredovanja zunanjega Boga, ampak molimo k božanski prisotnosti v sebi – svojemu resničnemu jazu. Ljubezen, o kateri govorijo mistiki, je popolnoma drugačna oblika ljubezni. Gre za brezpogojno ljubezen, ljubezen, ki ni odvisna od značilnosti ali postopkov druge osebe. Takšna ljubezen ne temelji na naših željah, potrebah, upanjih, strahovih ali kateri koli drugi obliki materialističnega miselnega sistema. Pomembno je izražati misli in občutke, vendar moramo to početi tako, da pri tem na ustvarjamo začaranega kroga. V plemenitem molku velja vztrajati tako dolgo, kolikor je to potrebno, vse dokler ne najdemo načina, da to, kar želimo reči, izrazimo obzirno in z ljubeznijo. Duhovna učenja esenov, kakor tudi ostala duhovna učenja, imenujejo to načelo zlato pravilo. Na dobitek svojega bližnjega gledajo kot na lastni dobitek, medtem ko njegovo izgubo razumejo kot lastno izgubo, razlaga taoizem. Koran trdi: »Nihče od vas ni vernik, vse dokler svojemu bratu ne želi tistega, kar želi sebi.« Kristus pa je dejal: »Vse, kar želite, da drugi delajo vam, delajte tudi vi njim.« In mi eseni pravimo: »Ključ je dobrota. Želja, da se ne škoduje drugemu. Dobrota izhaja iz spoznanja, da v vseh nas sije božanska svetloba zavesti.

Ribono šel olam



Slovensko društvo za psihične raziskave (ukinjeno)


Izbrisana objava na Pozitivkah objavljenega besedila dr. Emila Kušca in s podpisom ukinjenega Društva je tu obnovljena nespremenjeno.

Dejkvasana Namaste,
Slovenija