Dobil po mejlu :


POSREDUJEM v premislek …

Prvi razlog, zakaj je nujno iz sonca narediti strašanski bav bav, je jasen in smo o njem v novičkah Zdravje PovejNaprej že nekajkrat pisali. Ta razlog je dejstvo, da se v tem skriva velik biznis. Natančneje povedano, gre za mastne zaslužke s prodajo “zaščitnih” sredstev za sončenje.
Ljudi je bilo na začetku sicer težko prepričati, da naj bi bila dejavnost, ki je za našo raso normalna in naravna že nekaj milijonov let pravzaprav nekaj pretečega in ogrožajočega. Toda če vložiš v to dovolj enormne vsote denarja in svoje trditve dovolj dolgo ponavljaš, je na koncu rezultat tak, kot ga lahko vidimo danes: ljudje pred soncem trepetajo in v njem vidijo sovražnika.
Strah pa je mogočno orožje.
In rezultat prepričevanja je na moč donosen. Zaradi nenehnega razglašanja, kako smrtonosno naj bi bilo nastavljanje soncu, se ljudje zatekajo k t.i. “zaščitnim” sredstvom in industrija za zaščito proti soncu cveti. Cveti je v bistvu precej prepohlevna oznaka, primerneje bi bilo reči, da se ta industrija bohotno razrašča prek vseh meja. Težka je desetine milijard dolarjev in zneski so tako mamljivi, da marsikateri vzneseni agitator v tej sovražni kampanji proti soncu (in proti vašemu zdravju) na koncu še sam verjame, kar je proti plačilu napisal.
Tako kot mnogi verjamejo študijam o škodljivosti sonca, čeprav so bili njihovi izidi “ugotovljeni” za denar.
Pred kratkim smo sedeli v družbi kolega iz Avstralije in razgovor je nanesel na melanom. Povedali smo mu za najnovejša odkritja (da sonce melanom preprečuje), mu pokazali objave iz znanstvenih revij in mu navedli reference. Mu pojasnili logiko za tem, da sonce ne more biti škodljivo, ko pa je prav sonce ustvarilo prvo življenje na Zemlji, danes pa je naš glavni vir zdravilnega vitamina D, brez katerega bi umrli. Da nekaj tako zelo zdravilnega – pod pogojem, da se na sončne žarke postopno in pravilno privajamo, ne pa da skušamo po celem letu brez sonca dobiti rjavo barvo v nekaj dneh - ne more biti vir smrti in da se naši predniki ne bi razvili v Afriki, če prav tam, pod njenim vročim soncem, za razvoj naše vrste ne bi obstajali daleč najugodnejši življenjski pogoji.
Vendar vse to ni dovolj, ko hočeš prepričati prepričanega. “Vi sploh ne veste,” je rekel, “koliko denarja avstralska vlada vlaga vsako leto v boj proti raku in v izobraževanje ljudi. Ni stvari, ki je niso poskusili.”
“Aha,” mu odvrnem. “In, ali ves ta trud in denar deluje?”
“Ne,” pravi on. “Vsako leto več ljudi oboli in tudi umre za kožnim rakom.”
“Pa si že pomislil,” ga vprašam, “da se - če avstralska vlada vsako leto nameni več denarja za izobraževanje, ljudje vsako leto pokupijo več izdelkov za sončenje (in statistike dokazujejo, da jih), raka pa je kljub temu vsako leto več – tukaj nekaj ne ujema? Da se utegne za vsem skupaj skrivati kakšna vzročna povezava …? Mislim, ne samo s sredstvi za sončenje, ki so itak dokazano rakotvorna, temveč tudi z denarjem, ki se okoli tega vrti? Zakaj bi avstralska, ali katerakoli vlada iz leta v leto vlagala vse več sredstev v metode, ki ne delujejo?”
Ne, na to kolega še ni pomislil. In tudi ne bo, še manj pa priznal, da bi “njegova” vlada (ali vplivni posamezniki v njej) lahko imela kakšne nezdrave finančne interese v obliki delnic industrije “varnega sončenja” … povrhu tega pa še v obliki delnic farmacevtske industrije, ki raka, nastalega zaradi uporabe kancerogenih izdelkov z zaščitnimi faktorji, nato za drage denarje zdravi.
Naj ponovim: strah je močno orožje. In njim ustreza, da nas je strah.
Prvi razlog so torej veliki kozmetični zaslužki, drugi razlog pa farmacevtski. Ne samo zaradi donosne industrije rakavih obolenj, katere neposredno sproža prav uporaba zaščitnih filtrov s strupenimi sestavinami, temveč v največji meri zato, ker uporaba tovrstnih izdelkov tudi prepreči, da bi ljudje, ko grejo na sonce, dobili življenjsko potrebni vitamin D. Če se mažemo z zaščitnimi filtri, se vitamin D namreč ne tvori. O raku in vitaminu D smo že govorili, prav tako je v znanstveni literaturi objavljenih dovolj dokazov, da so nizke ravni vitamina D v krvi velik dejavnik tveganja za diabetes, depresijo, avtoimunske bolezni itd. Tokrat pa poglejmo še študije, ki obravnavajo vitamin D in srce.
Populacijske študije jasno kažejo, da je pozimi veliko več srčnih infarktov kakor poleti (1). T je normalno, saj je naša vrsta nastala v okolju, kjer je bilo dovolj sonca tudi pozimi. Tudi povprečne vrednosti krvnega tlaka so poleti nižje kot pozimi (2, 3, 4). Bližje ko smo ekvatorju, manjša je nevarnost za srčnožilna obolenja. Podobno velja tudi za nadmorsko višino: na višinah, kjer smo bližje soncu, smo veliko bolje zaščiteni pred ateroskerozo (5). Dobro pa je znano tudi to, da narodi, ki tradicionalno veliko časa prebijejo na prostem, povišanega krvnega tlaka sploh ne poznajo. In za to nikakor ni zaslužno samo dejstvo, da je njihov življenjski slog manj stresen kot življenjski slog ‘civilizirane’ družbe.
Priznati pa je treba, da populacijske študije še niso dokaz za vzročne povezave, tovrstne študije dokazujejo samo povezavo (ki je teoretično lahko tudi nevzročna – naprimer, sivi lasje so močno povezani s staranjem, vendar niso vzrok zanj …). Da bi trdno dokazali kavzalnost (vzročno povezanost), so potrebne skrbneje zastavljene študije, ki jih imenujemo klinične. Toda le brez skrbi, za vitamin D tudi teh ne manjka. V znanstveni literaturi je moč zaslediti ogromno študij, ki so neizpodbitno dokazale, da zmore sonce – in vitamin D, ki ga sonce pomaga tvoriti – zelo izrazito znižati VSE GLAVNE dejavnike tveganja za smrt kot posledico srčnožilnih obolenj.
In ta smrt je po vseh statistikah ubijalka številka ena na svetu. Sonce torej zdravi in podaljšuje življenje. In kar pohlepne zaslužkarje najbolj boli, je dejstvo, da sonce to počne brezplačno. To jim krade denar in kvari posel – ljudi je torej treba za vsako ceno odvrniti od sončenja.
Na njihovo smolo pa je dr. Robert Scragg je s klinično študijo že leta 1990 dokazal, da so srčni infarkti pri bolnikih z nizkimi ravnmi vitamina D kar dvakrat pogostejši (6). Več kot deset let pozneje je dr. Armin Zitterman izvedel študijo, ki je pokazala, da je praktično vsak, ki je zbolel za kongestivnim srčnim popuščanjem, trpel pomanjkanje vitamina D (7).
Medtem ko omenjeni študiji potrjujeta vzročno povezavo, pa obstaja še dolga vrsta študij, ki so razložile tudi način delovanja – se pravi, kako zmore vitamin D doseči vse te zdravilne učinke. Za zdaj so odkrili pet mehanizmov:
1. Vitamin D obvladuje vnetje (8, 9, 10)
2. Vitamin D deluje tudi kot antioksidant in lajša oksidativni stres (11, 12)
3. Vitamin D znižuje povišano raven krvnega sladkorja (13, 14, 15, 16, 17)
4. Vitamin D znižuje krvni tlak (18, 19, 20, 21) in
5. Vitamin D preprečuje nenormalno strjevanje krvi (ki lahko privede do pojava krvnih strdkov) (22)
Če bi bil vitamin D (oziroma sončenje, ki ga pomaga proizvajati) sintetično zdravilo in bi ga bilo mogočep atentirati, bi mu na osnovi the dokazanih lastnosti peli slavospeve in ga vsepovprek predpisovali tako bolnim kot zdravim. Kajti v tem primeru bi se jim to zelo splačalo. Takoj bi tudi povišali dnevno priporočeno količino, jemati pa bi ga morali tudi otroci. Ker pa je to naravno zdravilo brezplačno in ker mu uspe brez stranskih učinkov zdraviti več bolezni hkrati (takega zdravila ni in ga tudi nikoli ne bo), pa je treba pred njim vzbuditi strah in ljudi čimbolj odvrniti od sončenja. Bolni, prestrašeni in nemočni ljudje – to je tisto, kar sistemu najbolj ustreza.
Ostanite zdravi. Ostanite neindoktrinirani, še zlasti, če spregledate, kako neumna in nelogična je njihova doktrina. In povejte naprej. © Zdravje PovejNaprej

Reference:
1. Pell, JP, Cobbe, SM. (1999). Seasonal variations in coronary heart disease. Q J Med. 92(12): 689-96.
2. Rostand, SG. (1997). Ultraviolet light may contribute to geographic and racial blood pressure differences. Hypertension. 30(2 pt 1): 150-6.
3. Fiori, G, et al. (2000). Relationships between blood pressure, anthropometric characteristics a nd blood lipids in high- and low-altitude populations from Central Asia. Ann Hum Biol. 27(1): 19-28.
4. Komaroff, AL. (2005). By the way, doctor. My systolic blood pressure is 40 points higher in winter than in the summer (160-180 versus 120-140 mm Hg). Do the seasons affect blood pressure. Harv Health Lett. 30(11):8.
5. Voors AW, Johnson WD. (1979). Altitude and arteriosclerotic heart disease mortality in white residents of 99 of the 100 largest cities in the United States. J Chronic Dis. 32(1-2):157-62.
6. Scragg R, et al. Myocardial infarction is inversely associated with plasma 25-hydroxyvitamin D3 levels: a community-based study. Int J Epidemiol. 1990 Sep;19(3):559-63
7. Zitterman A, et al. Patients with congestive heart failure (CHF) usually have very low levels of vitamin D. J Am Coll Cardiol. 2003 Jan 1;41(1):105-12.
8. Timms PM, et al. (2002). Circulating MMP9, vitamin D and variation in the TIMP-1 response with VDR genotype: mechanisms for inflammatory damage in chronic disorders? QJM. 95(12):787-96.
9. http://www.endocrine-abstracts.org/ea/0014/ea0014p275.htm
10. http://www.sciencedaily.com/releases/2012/02/120223103920.htm
11. ScienceDaily.com; Treating Vitamin D Deficiency Significantly Reduces Heart Disease Risk, Studies Find; March 2010
12. ScienceDaily.com; Vitamin D Levels Linked With Health of Blood Vessels; April 2011
13. http://www.sciencedaily.com/releases/2008/05/080513112351.htm
14. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1744-9987.2010.00890.x/abstract
15. Need, AG, et al. (2005). Relationship between fasting serum glucose, age, body mass index and serum 25 hydroxyvitamin D in postmenopausal women. Clin Endocrinol (Oxf). 62(6):738-41.
16. Pittas, AG, et al. “Vitamin D and calcium intake in relation to type 2 diabetes in women,” Diabetes Care 2006; 29: 650-56
17. Chiu, KC, et al. (2004). Hypovitaminosis D is associated with insulin resistance and beta cell dysfunction. Am J Clin Nutr. 79(5):820-5.
18. Lind L, et al. (1988). Reduction of blood pressure by treatment with alphacalcidol. A double-blind, placebo-controlled study in subjects with impaired glucose tolerance. Acta Med Scand. 223(3):211-7.
19. Krause R, Holick MF, et al. “Ultraviolet B and blood pressure,” Lancet 1998; 352(9129): 709-10
20. Scragg, R. (1981). Seasonality of cardiovascular disease mortality and the possible protective effect of ultra-violet radiation. Int J Epidemiol. 10(4):337-41.
21. McDonagh, EW. Photoluminescence: UV lght irradiation in the laboratory. The Healing Power of Light. http://www.lightparty.com/Health/HealingLight.html
22. Ken-ichi, A. (2004). Disruption of Nuclear Vitamin D Receptor Gene Causes Enhanced Thrombogenicity in Mice. J Biol Chem. 279(34): 35798-802.

http://www.youtube.com/watch?v=OdGj-FVxOcs

hehehe