Žal z vami še ne morem delit celega besedila nove ideje s področja ekonomije skupnosti, ki jo nara še oblikuje, bistven del pa je to da mamo v ustavi zapisano, da je mogoča samo ekonomija za dobro skupnosti. Pobuda vsebuje tudi predlog da opredelimo maximalno razmerje med plačami in da točkujemo dobre poteze podjetja z + točkami, izkorizčanje pa z - točkami. Lahko pa z vami delim svoj odgovor iz katerega boste lahko prepoznali nekatere elemente, ki se meni zdi enako pomebna.


Tiger

Full ti hvala za poslano, evo to je ena super novica in ena skupna točka na kateri lahko entuziasti za boljši svet lahko začnemo takoj delat.
Ne vem če je najboljši sistem, ko si ga imenoval, ker verjamem da obstaja veliko enako dobrih, odvisno je pač od zavesti posameznikov, ampak je pa tolk dober, da ga lahko takoj implementiramo. Tabela je tudi prekomplicirana za realno rabo, full bi jo mogl poenostavit, vsaj v prvi fazi, taka kot je zdej je primerna za kakšno državno statistiko, za fermo pa ne, ampak model 1:10 pa je točka na kateri bi lahko začeli in je primeren takoj in za vse.

S tem da je problem še nekje in to je, da vsi vejo kaj je prav in kaj ne, ampak še vedno izkoriščajo stvari. To viš to je največji problem in to je tudi največja jeba, ker eni si lastijo pravico, da je naravno bogastvo njihovo, če kupijo parcelo, halo??? Privatna lastnina je sveta stvar in jebi ga, to je osnova za vse težave.

Tako, da v osnovi manjka temlej naravno bogastvo in predlagam da gre razmerje 1:1 oz 1:2, se pravi če prodaš za 3 dele, sta dva tvoja en pa od države. Ampak že ta 1:10 je dost velik korak in bi velik dobnrega prinesel, čeprav temelj je vsekakor odnos ljudje, narava, ljudje

Tu se vse začne in konča. Ti dam primer, če rudniška družba, kupi rudnik, bi ne glede na tabelo mogla delit prihodek v razmerju 1:1 ali 1:2 se pravi bi moral biti od 50% do 100% davek oz dajatve.

Ker ne sme se zgoditi je to da ferma z izkoriščanjem naravnih bogastev zasluži 300mio€ oz ma tolk dobička, ljudstvu pa 0, oz mu da po dolgih pogajanjih in vsesplošnih uporih 1.mio odškodnine. hahahah. S tem da je valda to šele začetek, narava je uničena za več generacij, ferma pa se po 10 letih preseli drugam in sanacija stane velik več kot 100 mio, sam to nikogar več ne briga, aha briga domačine sej res . To je temelj nepravičnega sistema in ta vaša ekovaška skupnost bi to morala prva razumet in se zavzet za to, da se to uredi.

Pa še to če bo v Krki najnižja plača 2000 bo direktor po tem sistemu mel 20.000. Predsednik nekega društva, ki se zavzema za boljši svet oz dela eko projete bodo mel zaradi miljon vzrokov plačo 500. Zaposleni v društvu pa isto 500, bo razmerje krka društvo bo še vedno 1:40.

Je to pravično? Pomoje bi blo edino pravično, da ma cela država oz regija isto razmerje, se pravi minimalna plača x 10. Vse kar je več je nepravično.

In še to razmerje 1:7 je po nekaterih navedbah tist kar je še vzdržno, ostalo je že precej na meji. ampak ok tudi 1:10 bi bil za začetek to to.

Potem pa je še ena stvar, in sicer dobički, če se ne bo porabilo za plače, bo ostalo kar nekaj denarja, in ta bi po sedanji zakonodaji šel skozi dividende lastnikom. Torej moramo najti še razmerje za dobiček: v smislu delavci, lastniki, država, to bi moral biti tako, da bi lastniki dobili 20%, delavci 10%, država pa 70%. Če pa investiraš v zelene vire in razvoj pa bi država dobila samo 10% ostalih 60% oz več pa bi bilo neobdavčeno.

Zdej moramo samo še narest nekaj, da bo zavest javnosti taka, da bo enako kot je sedaj pri ločevanju odpadkov, da to ne, da ne ločuješ oz da maš večjo plačo kot je 1:7 ne bo družbeno sprejemljivo at all in to je to.

Edina opcija, ki je ob dvigu zavesti trenutno mogoča je, da smo ljudje, uporabniki oz kupci tisti, ki odločajo katere ferme bodo obstale.
Pomoje bi moral podeljevat en certifikat družbeno pravično podjetje. CCC, bi dobilo podjetje, ki bi doseglo
razmerje 1:7 v plačah
razmerje 1:2 v izkoriščanju naravnih virov
razmerje 2:1:7 pri delitvi dobička

Države in javne institucije bi lahko poslovale samo z podjetji ki imajo vse tri CCC je.

To dajem kot začetek, potem pa naprej v akcijo

Še ena stvar, me pri ekonomiji zelo bega in sicer dinamika prostega oblikovanja in povečevanja cen. Imenoval jo bom kar 4 anomalija ekonomije.

Mislim, da je tu ena od glavnih težav nepravičnega ekonomskega sistema, ki hkrati generira tudi obrestne gembling efekte z delnicami in obveznicami.

Da o drugih instrumentih raje sploh ne govorim.

Do sedaj se še nisem spomnil ničesar, kar bi ta del uredilo, tako da bi odražal neko ravnovesje med vsemi stranmi in da bi bil hrakti zadovljen okoljski in socialni vidik.

Opcija sicer je da nekdo na državni ravni določi cene, ampak to mislim da ne igra neke pozitivne vloge na dolgi rok. Čeprav bencin in nafta sta v takem sistemu vsaj 60 let pa dokaj dobro deluje.

Obstaja morda druga boljša metoda in sicer metoda ravnovesnih faktorjev, to je uvledla vladarica Marija Terezija, ko je določila ena žemlja lahko stane toliko kot kilogram žita in v kolikor bi bile vse stvari v nekem vzdržnem razmerju bi bil to morda tisti pravi sistem.

Problem sedanjega sistema je da se v sonovi na dolgi rok nič ne spremeni, oz se vse spremeni ampak hkrati ostane isto. Če se naprimer podraži elektrika, se čez par mesecev podraži vse ostalo in v osnovi z dvigom elektrike nisi naredil nič, ker se bo krog ki je pripeljal do dražje elektrike spet zavrtel. Namreč če se dvigne elekrtika se dvignejo cene ostalih energentov, se dvignejo plače, se dvignejo cene hrane... in na koncu si spet na istem, vmes pa se je zgodila neka mahinacija cen.

Se pravi ta sistem ne rešuje problemov zaradi katerih je tak, kot je jih pa na drugi strani dela Tudi če odmislimo prednost sistema, da v primeru prostega oblikvoanja cen, na nek način uravnoteža ponudbo in povpraševanje.

En lep primer imam in sicer ravno danes sem ugotavljal, da je bil liter borovnic po 1000 sit danes pa ga ne dobiš za manj kot 10e kar je 2500€. A si to lahko predstavljate? Plača je ostala praktično ista.

* * *
Dajem še informacijo o ceni, malce sem pobrskal in našel nek zelo zanimivo zapis iz junija leta 2006:

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=6934&offset=100
Na našem koncu (se pravi štajerskem), prodajajo borovnice po 900 SIT na liter. Pred tremi leti so bile po 600 SIT, potem pa vsako leto za 100 SIT gor.

* * *

Kdo je s tem kaj pridobil? Nabiralci, Narava, Potrošniki, Država? S tem ni pridobil prav nihče, oz vsi so veliko izgubili.